Diktatura in zaton parlamenta

John Keane

Povzetek

Schmittova strategija kritike parlamentarizma je zasnovana na poskusu histo-riziranja parlamentarnega diskurza, na tem, da ga opazuje kot produkt liberalnih poskusov depolitiziranja modernega sveta. Na tej podlagi skuša Schmitt, metafizik, razgaliti pojave, ki so vezani na parlament, in s tem razkriti in razložiti njegovo bistvo. Fenomen parlamenta hoče demaskirati z vprašanjem po njegovih temeljnih načelih.

Schmittov opis parlamenta temelji na poenostavljenih konceptualnih abstrakcijah in zaradi tega selektivno, to je — enostransko, preučuje in poudarja le nekatere od značilnosti in zagat parlamenta.

Ta enostranskost Schmittove interpretacije se kaže na več načinov: prvič v njegovem očitnem neupoštevanju predliberalne zgodovine parlamenta; drugič v tem, da mu ni uspelo dojeti globokega prepada med liberalnimi načeli parlamentov devetnajstega stoletja; in končno v njegovem slepem zavračanju možnosti, da bi se demokratično reformiralo parlament in okrepilo njegove moči v nasprotju s »totalno državo«.


Celotno besedilo:

PDF


Avtorske pravice (c) 2019 Filozofski vestnik

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##