Diderotova ontologija med obliko in brezobličnostjo

Miha Marek

Povzetek

V Diderotovi misli je brezobličnost pomemben, a prikrit pojem. Osnova pojma brezobličnosti je pri Diderotu fiziološka. Brezobličnost je značilnost žive tvorbe, imenovane sveženj, ki je osnova za embrionalni razvoj živali. V tem razvoju se iz vlaken svežnja z epigenezo oblikujejo organi. Hkrati z diferenciacijo organov se nedoločna občutljivost svežnja diferencira v čute. Diferencirano telo lahko deluje le kot hierarhija organov, ki jim vlada središče ali v živčevje pretvorjeni sveženj. V miselnem poskusu je mogoče zgolj z odtegovanjem vlaken oblikovano telo ponovno privesti do brezobličnosti. Temu podobno, a dejansko brezoblično bitje je maternična mola, medicinski pojav, ki ga opiše Diderot. Mola nastane bodisi v nosečnosti bodisi brez nje. Mola je dokončno fiksirana v svoji nedoločni obliki in vegetativni občutljivosti. Mola ni funkcionalna ne kot organ ne kot žival. Kot živa tvorba brez potencialnosti in funkcije mola predstavlja negacijo Diderotove podobe živega sveta.

Ključne besede

Diderot; brezobličnost; epigeneza; maternična mola; funkcionalnost

Celotno besedilo:

PDF


Avtorske pravice (c) 2019 Filozofski vestnik

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##