Kaunas – baltsko vrtno mesto?

Avtorji

  • Vaidas Petrulis

DOI:

https://doi.org/10.3986/ahas.26.1.07

Ključne besede:

vrtno mesto, zeleno predmestje, modernizem, medvojna Evropa, Litva

Povzetek

Med letoma 1919 in 1939, ko je imel Kaunas status začasne prestolnice Litve, sta krojila arhitekturni značaj njegovega urbanega okolja procesa, ključna za tisti čas – modernizacija in napredek. V dvajsetih letih 20. stoletja je v hitro rastoči prestolnici vladalo veliko pomanjkanje stanovanj, zato so bile stanovanjske stavbe pomemben del gradbene dejavnosti in mestnega programa modernizacije skozi celotno medvojno obdobje. Med dokumente, ki so vplivali na koncept bivalnega okolja, spada urbanistični načrt za Kaunas, ki sta ga leta 1923 zasno- vala danski inženir in urbanist Marius Frandsen in litovski arhitekt Antanas Jokimas. Projekt je predvidel razdelitev mesta na različne funkcionalne cone. Eno teh območij – rezidenčni Žaliakalnis – priča, da so bile med najpomembnejšimi urbanističnimi pobudami v ozadju projekta eksperimentalne zamisli Ebenezerja Howarda o vrtnem mestu. Članek s pomočjo zgodovinskih virov preučuje, kako so Litovci poskušali posvojiti to idejo. S primerjavo teoretičnih prizadevanj in praktičnih aplikacij eksperimenta vrtnega mesta članek dokazuje, da spada Kaunas med mesta, v katerih je univerzalni koncept zelenih predmestij našel plodna tla.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Vaidas Petrulis

Kauno technologijos universitetas, Architektūros ir statybos institutas
Architektūros ir urbanistikos tyrimų centras
Tunelio gatvė 60
LT-44405 Kaunas Lietuva

Prenosi

Objavljeno

2021-01-18

Kako citirati

Petrulis, V. (2021). Kaunas – baltsko vrtno mesto?. Acta Historiae Artis Slovenica, 26(1). https://doi.org/10.3986/ahas.26.1.07

Številka

Rubrike

Articles