Najzgodnejše omembe umetnikov v slovenskem jeziku

Ljubljanska oklicna knjiga 1737–1759 kot vir za slovensko umetnostno zgodovino

  • Boris Golec
Ključne besede: slikarji, kiparji, slovenski jezik, Ljubljana, oklicna knjiga

Povzetek

Prispevek obravnava najzgodnejše omembe slikarjev, kiparjev in drugih umetnikov v slovenskem jeziku. Glede na to, da je bila pisana slovenščina v svetni sferi do razsvetljenstva zelo malo rabljen jezik, srečamo večje število tovrstnih omemb šele sredi 18. stoletja. Slovenski nazivi za njihove poklice so sicer v slovenskih besedilih in slovarjih izpričani od druge polovice 16. stoletja, vendar brez navezave na konkretne osebe. Dragocen vir omemb predstavlja obsežna oklicna knjiga ljubljanske stolne župnije sv. Nikolaja iz let 1737–1759. Slovensko izrazje za obravnavane poklice, ki ga v njej srečujemo, je bilo v celoti adaptirano iz nemščine. Slikarji so označeni kot malar in maler, kiparji kor pilavar, pildtaver in bildtaver, slikarji kart kot kartenmalar oziroma kartenmaler, pozlatarji kot faser in fergulder oziroma ferguldar, edini stavbenik pa kot paumaster. Knjiga ni samo bogat vir podatkov slovenske poklicne terminologije 18. stoletja, ampak tudi zakladnica za preučevanje mikrokozmosa posameznikov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Boris Golec

ZRC SAZU,
Zgodovinski inštitut Milka Kosa
Novi trg 2
SI-1000 Ljubljana

Objavljeno
2020-07-02
Kako citirati
1.
Golec B. Najzgodnejše omembe umetnikov v slovenskem jeziku: Ljubljanska oklicna knjiga 1737–1759 kot vir za slovensko umetnostno zgodovino. +386 1 425 78 00 [Internet]. 2. julij 2020. [citirano 6. avgust 2020.];25(1). Dostopno na: https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/8816
Rubrike
Articles