Nadbratovščina sv. rožnega venca v krakovskih dominikanskih cerkvah. Pobožnost in umetnostno naročništvo
DOI:
https://doi.org/10.3986/ahas.v23i2.7333Ključne besede:
nadbratovščina, rožni venec, dominikanci, Krakov, poljsko kraljestvo, Salus Populi Romani (Marija Snežna)Povzetek
Članek obravnava umetnostni milje nadbratovščine sv. rožnega venca v dominikanski cerkvi sv. Trojice v Krakovu. Dominikanci so goreče pospeševali rožnovensko pobožnost; ustanovili so številne bratovščine sv. rožnega venca, ki so bile običajno povezane z njihovimi cerkvami. Skoraj gotovo je dominikanski pridigarski red spodbudil ustanovitev takšne bratovščine v Krakovu že v 15. stoletju. Posredni dokaz za to je ohranjen v samostanskem arhivu v Krakovu v dokumentih, ki sta jih izdala papež Inocenc VIII. leta 1484 in general reda Avguštin Recuperati leta 1539 in se nanašajo na dominikansko rožnovensko bratovščino. Leta 1600 je bratovščino s sedežem v Krakovu, ki je takrat obstajala že ab immemorabilis tempore, Abraham Bzowski reformiral; ob tej priložnosti je izdal obsežno knjigo Rožni venec Device Marije, sedaj na novo reformiran v Krakovu pri Sv. Trojici (Kraków 1600 in 1606). Že takrat se družba omenja kot nadbratovščina. Dejstvo, da je nadbratovščina dobila eno najzgodnejših in najpomembnejših poljskih kopij Marije Snežne, čudodelne podobe v rimski baziliki S. Maria Maggiore, ki je veljala za pribežališče večnega mesta, je imelo velik pomen za njen nadaljnji razvoj in izjemni vpliv. Razprava govori o češčenju poljske ikone, o njenem okrasu in novem arhitekturnem prostoru, ki ga je dobila leta 1688.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki