Percepcija upravljanja nepremične kulturne dediščine v Sloveniji in vloga (novega) lokalizma
DOI:
https://doi.org/10.3986/ahas.31.1.02Ključne besede:
projekt HEI-TRANSFORM, nepremična kulturna dediščina, lokalizem, novi lokalizem, lokalnost, panelna anketa, javno mnenje, participacija, gospodarski razvoj, upravljanje dediščinePovzetek
Javno mnenje o upravljanju nepremične kulturne dediščine se oblikuje na podlagi kompleksne interakcije med različnimi skupinami prebivalstva, ki si hkrati prizadevajo za uveljavljanje lokalizmov, večjo participacijo in gospodarski razvoj. V članku je podrobno opisano, kako informacije, pridobljene prek javnomnenjskih raziskav, razkrivajo številna paradoksalna mnenja in stališča o načinih upravljanja nepremične kulturne dediščine. Ta pogosto nasprotujoča si stališča znotraj lokalnih skupnosti lahko včasih vodijo v zmedo, ekskluzivnost, odpor do sprememb, pasivnost ali celo odprt konflikt s širšimi družbenimi in razvojnimi posledicami. Na podlagi analize podatkov iz panelne ankete iz leta 2024, ki je vključevala 1150 anketirancev v Sloveniji, so v članku oblikovane usmeritve za morebitne spremembe politik upravljanja z nepremično kulturno dediščino z namenom vzpostavljanja večjega ravnovesja med lokalnimi deležniki, javnimi organi in gospodarskimi akterji.
Prenosi
Literatura
Barthel-Bouchier, Diane L. Cultural Heritage and the Challenge of Sustainability. London: Routledge, 2016.
Bourdieu, Pierre. “The Forms of Capital.” In Handbook of Theory and Research for the Sociology of Education, edited by John G. Richardson, 241–58. New York: Greenwood Press, 1986.
Cantillon, Zelmarie, and Sarah Baker. “Career Volunteering as Good Work in Do-It-Yourself Heritage Institutions: A Serious Leisure Perspective.” Journal of Sociology 56, no. 3 (2020): 356–71. DOI: https://doi.org/10.1177/1440783320911450
Coombe, Rosemary J., and Lindsay M. Weiss. “Neoliberalism, Heritage Regimes, and Cultural Rights.” In Global Heritage: A Reader, edited by Lynn Meskell, 43–69. Chichester, UK: Wiley Blackwell, 2015. DOI: http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.2644495
Dvornik Perhavec, Daniela, and Rok Kamnik. “From Resistance to Acceptance: The Role of NIMBY Phenomena in Sustainable Urban Development and Tourism.” Sustainability 17, no. 7 (2025): 2864. DOI: https://doi.org/10.3390/su17072864
European Commission. Special Eurobarometer 466: Cultural Heritage (Wave EB88.1). Brussels: European Union, 2017. DOI: https://doi.org/10.2766/576064
Fischel, William A. “Why Are There NIMBYs?” Land Economics 77, no. 1 (2001): 144–52. DOI: https://doi.org/10.2307/3146986
Harvey, David. “From Managerialism to Entrepreneurialism: The Transformation in Urban Governance in Late Capitalism.” Geografiska Annaler: Series B, Human Geography 71, no. 1 (1989): 3–17. DOI: https://doi.org/10.2307/490503
“Heritage for Inclusive Sustainable Transformation - HEI-TRANSFORM.” Accessed March 26, 2026, https://itd.fa.uni-lj.si/en/hei-transform/.
Hočevar, Marjan, Matjaž Uršič, Simona Zavratnik, and Primož Medved. Prostorske in okoljske vrednote 2004–2018. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov, 2018.
Inglehart, Ronald. Modernization and Postmodernization. Princeton, NJ: Princeton University Press, 1997.
Kiefer, Matthew J. The Social Functions of NIMBYism. Cambridge, MA: Planetizen – The Planning and Development Network, Harvard Design Magazine, 2008.
Kos, Drago. Praktična sociologija za načrtovalce in urejevalce prostora. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002.
Leifeste, Amalia, and Barry L. Stiefel. Sustainable Heritage: Merging Environmental Conservation and Historic Preservation. Boca Raton, FL: Routledge, 2018.
Lofland, Lyn H. The Public Realm. New York: Aldine de Gruyter, 1998.
Madgin, Rebecca, and James Lesh. People-Centred Methodologies for Heritage Conservation: Exploring Emotional Attachments to Historic Urban Places. London: Routledge, 2021.
Mlinar, Zdravko. Individuacija in globalizacija v prostoru. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1994.
Mlinar, Zdravko. “Krepitev in slabitev moči lokalnih akterjev ter nastajanje in izginjanje lokalnih posebnosti v procesu glokalizacije.” Theory and Praxis 38 (2001): 765–85.
Müller, Emanuel, and Rike Stotten. Public Participation Manual. Lucerne: University of Applied Sciences and Arts, 2011.
Robertson, Roland. “Glocalization: Time-Space and Homogeneity-Heterogeneity.” In Global Modernities, edited by Mike Featherstone, Scott Lash and Roland Robertson, 25–44. London: SAGE Publications, 1995.
Schwartz, Shalom H. “Universals in the Content and Structure of Values: Theoretical Advances and Empirical Tests in 20 Countries.” In Advances in Experimental Social Psychology, edited by Mark P. Zanna, 1–65. San Diego, CA: Academic Press, 1992. DOI: https://doi.org/10.1016/S0065-2601(08)60281-6
Soini, Katriina, and Inger Birkeland. “Exploring the Scientific Discourse on Cultural Sustainability.” Geoforum 51 (2014): 213–23. DOI: https://doi.org/10.1016/j.geoforum.2013.12.001
Strassoldo, Raimondo. “The Meaning of Localism in a Global World.” In A Sense of Place: The Global and the Local in Mobile Communication, edited by Kristóf Nyíri, 43–59. Vienna: Passagen Verlag, 2005.
Strassoldo, Raimondo, and Nicoletta Tessarin. Le radici del localismo: Indagine sociologica sull’appartenenza territoriale in Friuli. Trento: Reverdito, 1992.
Tönnies, Ferdinand. Skupnost in družba: Temeljni pojmi čiste sociologije (Community and Society). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 1999.
Uršič Matjaž. “Immovable Cultural Heritage in the Context of New Localism: The Role of Local Communities in Implementing Sustainable Heritage-Based Development.” Družboslovne razprave 39 (2023): 97–121. DOI: https://doi.org/10.51936/dr.39.104.97-121
Uršič, Matjaž. “Urbanisation History of Slovenia in the Context of Eastern and South-Eastern European Countries.” European Quarterly of Political Attitudes and Mentalities 1, no. 1 (2012): 38–47.
Uršič, Matjaž, Barbara Brečko, and Maša Filipovič Hrast. Vloga nepremične kulturne dediščine pri ohranjanju kvalitete življenja v lokalnih skupnostih (Research Report). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, 2024.
Uršič, Matjaž, and Marjan Hočevar. Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007.
Uršič, Matjaž, Simona Zavratnik, Franc Trček, Drago Kos, Marjan Hočevar, and Anže Zorman. Končno poročilo o rezultatih 1. dela javnomnenjske raziskave: Spreminjanje ureditve javnega prometa v Ljubljani in ljubljanski regiji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2009.
Vecco, Marilena, and Andrej Srakar. “The Unbearable Sustainability of Cultural Heritage: An Attempt to Create an Index of Cultural Heritage Sustainability in Conflict and War Regions.” Journal of Cultural Heritage 33 (2018): 293–302. DOI: https://doi.org/10.1016/j.culher.2018.06.009
Wang, Shunyi, Jiayin Zhang, Fang Wang, and Ying Dong. “How to Achieve a Balance between Functional Improvement and Heritage Conservation? A Case Study on the Renewal of Old Beijing City.” Sustainable Cities and Society 98 (2023): 104790. DOI: https://doi.org/10.1016/j.scs.2023.104790
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
