Zbirka plemiških portretov Jožefa Breznika s Koga pri Ormožu in njen osrednji del Galerija Dienerspergiana
DOI:
https://doi.org/10.3986/ahas.30.1.03Ključne besede:
Jožef Breznik, portretna galerija prednikov, oljne slike, grad Dobrna, rodbina Dienersperg, rodbina Adelstein, rodbina Valvasor, rodbina Hohenwart, rodbina Straßberg, slikar Andrej PericPovzetek
Narodni muzej v Ljubljani je leta 1934 od Jožefa Breznika, posestnika na Kogu pri Ormožu, kupil zbirko 39 plemiških portretov iz zapuščine Antonije Kofler, rojene baronice Dienersperg, nekdanje lastnice Breznikove kupljene posesti. Polovica portretov je izvirala od rodbine Dienersperg z Dobrne pri Celju, druga polovica pa od baronov Adelsteinov iz dvorca Dobrnica pri Dobrni, od koder je bila Antonijina babica. Antonijin ded Franc Ksaver baron Dienersperg, graščak na Dobrni in Dobrnici, je dal tisti del portretov, ki se je nahajal v dvorcu Dobrna, okoli leta 1832 opremiti z enotnimi napisi. Gre za 16 portretov štajerskih in kranjskih Dienerspergov ter dva portreta sorodnikov iz rodbin Hohenwart in Straßberg, ki smo jih poimenovali s skupnim imenom Galerija Dienerspergiana. Na njih je podpisan samo en slikar, doslej komaj znani Andrej Peric, eden pa naj bi prikazoval Regino Konstancijo pl. Dienersperg, dolgo pozabljeno najmlajšo hčer polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja.
Prenosi
Literatura
Andritsch, Johann. Die Matrikeln der Universität Graz. Zv. 3, 1663–1710. Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, Universitätsbuchdruckerei und Universitätsverlag, 1987.
Baravalle, Robert. Burgen und Schlösser der Steiermark. Graz: Leykam, 19952.
Frank, Karl Friedrich von. Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die Österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum ‘Alt-Österreichischen Adels-Lexikon’ 1823–1918. Zv. 3, K–N. Schloss Senftenegg: Selbstverlag, 1972.
Frank, Karl Friedrich von. Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die Österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum ‘Alt-Österreichischen Adels-Lexikon’: 1823–1918. Zv. 5, Si–Z. Schloss Senftenegg: Selbstverlag, 1974.
Golec, Boris. “‘Der Hudič ist hier zu Hause’ – med uboštvom, glasbo, portreti neznanih prednikov, shizofrenijo in evtanazijo: Usoda zadnjih Valvasorjevih potomcev na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja in njihova kulturno-umetnostna zapuščina.” Zgodovina za vse 17, št. 1 (2020): 51–100.
Golec, Boris. “Dobrna – eno stoletje dom potomcev Janeza Vajkarda Valvasorja.” Kronika 62, št. 3 (2014): 423–60.
Golec, Boris. “Ludvik Kofler s Koga (1876–1914), eden zadnjih Valvasorjevih potomcev na Slovenskem in imetnik neznanih ‘družinskih zakladov’.” Zgodovinski zapisi 7 (2010): 37–46.
Golec, Boris. “Neprava Valvasorjeva hiša v Krškem sredi 19. stoletja v rokah njegovega daljnega sorodnika in neposrednih potomcev – vzrok za ‘usodno’ pomoto? Pozabljeni ljubiteljski muzealec Anton pl. Hohenwart (1768–1846).” Zgodovina za vse 18 , št. 2 (2011): 80–91.
Golec, Boris. “Neznano in presenetljivo o življenju, družini, smrti, grobu in zapuščini Janeza Vajkarda Valvasorja.” Zgodovinski časopis 61, št. 3–4 (2007): 303–63.
Golec, Boris. “Plemstvo v cerkvenih matičnih knjigah zgodnjega novega veka – raziskovalni problemi in izzivi.” Arhivi 36, št. 1 (2013): 85–110.
Golec, Boris. “Polihistor J. V. Valvasor, njegovi bližnji in daljni potomci: Nova odkritja iz prezrtih arhivskih zakladov.“ V Arhivistika – zgodovina – pravo: Vilfanov spominski zbornik, uredila Tatjana Šenk, 87–105. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2007.
Golec, Boris. Slovenska posebnost – dvorec Podšentjur v Podkumu: Od nenavadnega nastanka do desetih rodov rodbine Čop. Ljubljana: Založba ZRC, 2020.
Golec, Boris. “Trpljenje ‘celjskega Wertherja’, tosvetne skrbi njegovega sina in uvod v zaton njunega rodu: Spomini dveh Valvasorjevih potomcev baronov Dienerspergov s Celjskega.” Zgodovina za vse 18, št. 1 (2011): 15–67.
Golec, Boris. “Valvasorjevo neznano potomstvo do današnjih dni (1. del).” Zgodovinski časopis 62, št. 3–4 (2008): 321–54.
Golec, Boris. “Valvasorjevo neznano potomstvo do današnjih dni (2. del).” Zgodovinski časopis 65, št. 3–4 (2011): 292–373.
Golec, Boris. Valvasor: Njegove korenine in potomstvo do danes. Ljubljana: Založba ZRC, 2016.
Golec, Boris. Valvasorji: Med vzponom, slavo in zatonom. Ljubljana: Založba ZRC, 2015.
Golec, Boris. Vzpon in zaton Dienerspergov: Štajersko potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja v luči svojih genealoško-biografskih in spominskih zapisov (1278–1908). Ptuj: Zgodovinski arhiv, 2017.
Horvat, Jasna. “Dr. Josip Mal in njegov ‘trajen spomenik v Narodnem muzeju’.” V Predmet kot reprezentanca: Okus, ugled, moč, uredila Maja Lozar Štamcar, 417–70. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2009.
Horvat, Jasna, in Mateja Kos. Zbirka slik Narodnega muzeja Slovenije. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011.
Krajevni leksikon Dravske banovine: Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev Dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine, 1937.
Munda, Mirko. “Povojne nacionalizacije in zaplembe premoženja v Sloveniji.” Večer, 18. 9. 1990, 20.
Naschenweng, Hannes P. Der landständische Adel im Herzogtum Steiermark: Ein genealogisches Kompendium. Graz: Steiermärkisches Landesarchiv, 2020. Dostop 4. 8. 2025, https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/beitrag/12799919/77967720/.
Orožen, Ignaz. Das Bisthum und die Diözese Lavant. Zv. 2, Das Dekanat Oberburg mit den Seelsorgstationen Oberburg, M. Neustift, St. Xaveri, St. Marti, Sulzbach, Leutsch, Laufen, Riez, Praßberg, St. Michael und M. Nazareth. Marburg: Selbstverlag, 1877.
Orožen, Ignaz. Das Bisthum und die Diözese Lavant. Zv. 5, Das Dekanat Schallthal mit den Seelsorgestationen St. Georgen in Skalis, St. Martin bei Schalleck, St. Johann am Weinberge, St. Egid bei Schwarzenstein, St. Pankraz in Ober=Ponikl, St. Michael bei Schönstein, St. Peter in Zavodnje und St. Andrä in Weißwasser. Graz: Selbstverlag, 1884.
Pirchegger, Hans. Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München: R. Oldenbourg, 1962.
Preinfalk, Miha. Plemiške rodbine na Slovenskem: 16. stoletje. Zv. 1, Od Barbov do Zetschkerjev. Ljubljana: Viharnik, 2016.
Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig. Der Adel in den Matriken der Stadt Graz. Graz: Lydia Schiviz von Schivizhoffen, 1909.
Suyer, Vaso. “Skrabar, Viktor.” Slovenski biografski leksikon. Zv. 10, Schmidl–Steklasa, uredili Alfonz Gspan et al., 334. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi576359/
Šerbelj, Ferdinand. Izzvenevanje nekega obdobja: Oris poznobaročnega slikarstva na Kranjskem. Ljubljana: Narodna galerija, 2011.
Šerbelj, Ferdinand. “Portreti goriških Attemsov v zbirkah Narodne galerije v Ljubljani.” Goriški letnik: Zbornik Goriškega muzeja 30–31 (2003–2004): 357–66.
Vrišer, Andreja. “Noša na portretih 17. stoletja na Slovenskem.” Zbornik za umetnostno zgodovino 16 (1980): 83–115, XXXIII–XL.
Vrišer, Andreja. Noša v baroku na Slovenskem. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993.
Žvanut, Maja. Slovenci v šestnajstem stoletju. Zv. 2, Katalog razstavljenega gradiva. Ljubljana: Narodni muzej, 1986.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
