Naročniška vizija in kulturna reprezentacija meščanstva na primeru Ljubljanskega velesejma
DOI:
https://doi.org/10.3986/ahas.29.2.06Ključne besede:
Ljubljanski velesejem, meščanstvo in naročništvo, študije o razstavah, nacionalno in moderno, kulturna zgodovina, zgodovina umetnostne zgodovine, 1920–1941, Josip Costaperaria (1876–1951), France Stele (1886–1972)Povzetek
V članku obravnavam nastanek, pomen in delovanje Ljubljanskega velesejma, velikega in uspešnega podjetja mladega slovenskega kapitalističnega gospodarstva v medvojnem obdobju, ki je odigral pomembno vlogo pri industrializaciji in modernizaciji ne le mestnih središč in meščanstva, temveč tudi podeželja. Ljubljanski velesejem je z velikim obsegom naročil in največjo razstavno zmogljivostjo pomembno oblikoval in preoblikoval obseg in naravo javnega prostora. V prispevku analiziram, kako in v kakšne namene se je globalno uveljavljeni model mednarodnega sejma razvijal na lokalni ravni in kakšno vlogo je imel z vidika meščanskega mecenstva. V nadaljevanju se osredotočim na vprašanje, kako je umetnostna zgodovina v okviru ljubljanskega sejma sodelovala pri procesih državotvornosti, oblikovanja državljanske identitete in modernizacije in jih podpirala.
Prenosi
Literatura
II. ljubljanski veliki sejem: 2.–11. IX. 1922; Oficijelni katalog. Ljubljana: Urad Ljubljanskega velikega sejma, 1922.
“6. redni občni zbor Narodne galerije.” Zbornik za umetnostno zgodovino 5, št. 4 (1925): 179–80.
Andrejašič, Alenka. “Ljubljanski velesejem (1921–1941).” Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, 1993.
Arčabić, Goran. Zagrebački zbor kao poveznica hrvatskog i europskog gospodarstva (1922–1940). Zagreb: Srednja Europa; Muzej grada Zagreba, 2013.
Bagarić, Marina. “Arhitektura Zagrebačkoga zbora od 1910. do 1935.” Radovi Instituta za povijest umjetnosti 34 (2010): 165–80.
Balkovec, Bojan. “Prispevek k zgodovini Ljubljanske borze za blago in vrednote.” Prispevki za novejšo zgodovino 34, št. 1 (1994): 75–79.
Balkovec, Bojan. Prva slovenska vlada 1918–1921. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1992.
Bennett, Tony. “The Exhibitionary Complex.” New Formations, št. 4 (1988): 73–102.
“Beograd in velesejem.” Trgovski list, 14. 11. 1935, 1.
Bickendorf, Gabriele. “Die ersten Überblickwerke zur Kunstgeschichte D’Agincourt, Lanzi, Fiorillo, Cicognara.” V Klassiker der Kunstgeschichte. Zv. 1, Von Winckelmann bis Warburg, uredil Ulrich Pfisterer, 20–45, München: C. H. Beck, 2007.
Böhm, Ludvik.“O pogojih industrije v Sloveniji.” V Ljubljanski velesejem: Ob desetletnici; 1921–1930, uredil Milan Dular, 27–31. Ljubljana: Uprava Ljubljanskega velesejma, 1930.
Budna Kodrič, Nataša, in Barbara Pešak Mikec. “Cirkus v Ljubljani (do prve svetovne vojne).” Kronika:Časopis za slovensko krajevno zgodovino 47, št. 3 (1999): 27–40.
Bouissac, Paul. “The Anthropology of World’s Fairs: San Francisco’s Panama Pacific International Exposition of 1915.” American Anthropologist 87, št. 4 (1985): 929–30.
Cankar, Izidor. “Narodna galerija: Zapisnik.” Zbornik za umetnostno zgodovino 1, št. 1–2 (1921): 90–93.
Cankar, Izidor. “Narodna galerija.” Zbornik za umetnostno zgodovino 5, št. 4 (1925): 177.
Carreras, Albert, in Lídia Torra. “Why Did Modern Trade Fairs Appear?” Economics Working Papers, Department of Economics and Business, Universitat Pompeu Fabra. Dostop 6. 12. 2024, https://EconPapers.repec.org/RePEc:upf:upfgen:874.
Chandler, Arthur. Empire of Autumn: The French Exposition Universelle of 1867. Dostop 12. 12. 2024, https://www.arthurchandler.com/paris-1867-exposition/.
Cizelj, Darja. “Ljubljanski letni sejmi.” Etnolog 4, št. 1 (1994): 63–77.
Čad, Gorazd. “Ali je Ljubljana še sejemsko mesto?” Marketing Magazin. Dostop 6. 12. 2024, https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ali-je-ljubljana-se-sejemsko-mesto.
Čeferin, Hana. “Dejavnost Fotokluba Ljubljana med obema vojnama: Fotografija v iskanju nacionalnega izraza.” Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, 2022.
Čelik, Matevž, Maja Vardjan in Bogo Zupančič. Pod skupno streho: Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov. Ljubljana: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, 2013.
Davis, John R. “A marginal exhibition? The All-German exhibition in Berlin, 1844.” V Cultures of international exhibitions, 1840–1940: Great exhibitions in the margins, uredila Marta Filipová, 69–88. London in New York: Routledge, 2020.
Demeulenaere-Douyère, Christiane. “Pour le progrès des « arts » en France: Les expositions nationales des produits de l’industrie (1798-1849).” Artefact: Techniques, histoire et sciences humaines 10 (2019): 53–73, https://doi.org/10.4000/artefact.3898.
Di Battista, Alenka. “Dela arhitekta Hermana Husa za jugoslovansko salezijansko provinco v obdobju med obema vojnama.” Acta historiae artis Slovenica 20, št. 2 (2015): 111–36.
Dobida, Karel. “Slovenska cerkev.” Ljubljanski zvon 53, št. 11 (1933): 697–99.
Dobida, Karel, ur. Slovenska moderna umetnost 1918–1928: VIII. Ljubljanski velesejem, 2. –11. Junija 1928. Ljubljana: Umetniška matica, 1928.
Dolenc, Ervin. Kulturni boj: Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918–1929. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996.
Dolenc, Ervin. Med kulturo in politiko: Kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2010.
Dimnik, Stanko. “Čas med obema vojnama. ” Arhitektov bilten 37, št. 173–174 (2007): 8–15.
Dimnik, Stanko. “Rešitev ljubljanskega železniškega problema s poglobitvijo železnice.” Kronika slovenskih mest 4, št. 4 (1937): 201–11.
Dujmović, Gabriela Regina. “Die österreichische Adria-Ausstellung in Wien im Jahre 1913: Facetten österreichischer südslawischer Politik am Vorabend zum Ersten Weltkrieg.” Doktorska disertacija, Universität Wien, 2003.
Dular, Milan. “Ljubljanski sejem za naše gospodarstvo in kulturo.” Kronika slovenskih mest 7, št. 2 (1940): 77–84.
Dular, Milan, ur. Ljubljanski velesejem: Ob desetletnici; 1921–1930. Ljubljana: Uprava Ljubljanskega velesejma, 1930.
Durjava, Iztok. “K problematiki nove stvarnosti.” Peristil 31 (1988): 341–44.
Erjavec, Fran. Avtonomistična izjava slov. kulturnih delavcev leta 1921: (iz spominov). Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1958.
“Fašistična pravica bo zagotovila varnost življenja in dela.” Jutro, 7. 10. 1941, 1.
Ferenc, Tone. Fašisti brez krinke: Dokumenti 1941–1942. Maribor: Obzorja, 1987.
Filipová, Marta, ur. Cultures of International Exhibitions 1840–1940: Great Exhibitions in the Margins. London in New York: Routledge, 2020.
Filipová, Marta. “‘Highly Civilized, yet Very Simple’: Images of the Czechoslovak State and Nation at Interwar World’s Fairs.” Nationalities Papers 50, št. 1 (2022): 145–65, https://doi.org/10.1017/nps.2021.31.
Filipová, Marta. “Introduction: The margins of exhibitions and exhibitions studies.” V Cultures of International Exhibitions 1840–1940: Great Exhibitions in the Margins, uredila Marta Filipová, 1–20. London in New York: Routledge, 2020.
Fischer, Jasna, et al. Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije; 1848–1992. Ljubljana: Mladinska knjiga; Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.
Gaber, Ante. “Razstava slovenskega novinarstva.” Kronika slovenskih mest 5, št. 1 (1938): 26–35.
Geppert, Alexander C. T. Fleeting Cities. London: Palgrave Macmillan, 2010.
Geppert, Alexander C. T. “Weltausstellungen.” EGO | Europäische Geschichte Online. Dostop 20. 6. 2013, https://ieg-ego.eu/de/threads/crossroads/wissensraeume/alexander-c-t-geppert-weltausstellungen?set_language=http://ieg-ego.eu/de/threads/crossroads/wissensraeume/alexander-c-t-geppert-weltausstellungen.
Geppert, Alexander C. T., Jean Coffey in Timmy Lau. International Exhibitions, Expositions Universelles and World’s Fairs, 1851–2005: A Bibliography. Berlin: Freie Universität Berlin; Fresno: California State University, 2006.
Gia, Maria Beatrice, “L’esposizione Internazionale D’arte Sacra Cristiana Moderna Di Padova Nel 1931-32,” Il Santo - Rivista francescana di storia dottrina arte 52, št. 3 (2012): 397–434.
Gillen, Eckhart J., in Ulrike Lorenz, ur. Constructing the World: Art and Economy 1919–1939. Bielefeld: Kerber Verlag; Berlin: Kunsthalle Mannheim, 2018.
Ginsburgh, Victor, in François Mairesse. “Dimensions of Dialogue: Art History and the Discourse of Economics.” V Art History and Visual Studies in Europe: Transnational Discourses and National Frameworks, uredili Matthew Rampley et al., 167–84. Leiden: Brill, 2012.
Globočnik, Olaf. “Kulturni pregled: Odmev razstave ‘Žena v slovenski umetnosti’,” Jutro, 15. 9. 1932, 3.
Godeša, Bojan. “Italijanska in nemška okupacija Slovenije med drugo svetovno vojno.” Acta Histriae 20, št. 3 (2012): 433–44.
Godeša, Bojan. “O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije.” Zgodovinski časopis 67, št. 1–2 (2013): 152–70.
Goldstein, Ivo, in Slavko Goldstein. Holokaust u Zagrebu. Zagreb: Novi liber, Židovska općina Zagreb, 2001.
Govekar, Minka, ur. Slovenska žena. Ljubljana: Jugoslave Express Réclame Company, 1926.
Granda, Matevž. “Bogo Zupančič: Pogovor, o novi knjigi Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju.” Outsider. Dostop 9. 12. 2024, https://outsider.si/bogo-zupancic-pogovor-o-novi-knjigi-plecnikovi-studenti-in-drugi-jugoslovanski-arhitekti-v-le-corbusierovem-ateljeju/.
Grdina, Igor. Slovenci med tradicijo in perspektivo: Politični mozaik 1860–1918. Ljubljana: Študentska založba, 2003.
Greenhalgh, Paul. Ephemeral Vistas: The Expositions Universelles, Great Exhibitions and World’s Fairs, 1851–1939. Manchester: Manchester University Press, 1988.
“Historična razstava slovenskega slikarstva.” V II. ljubljanski veliki sejem: 2.–11. IX.1922; Oficijelni katalog, 29–30. Ljubljana: Urad Ljubljanskega velikega sejma, 1922.
Hitchcock, Henry-Russell, Jr. “Exposition Architecture.” The Bulletin of the Museum of Modern Art 4, št. 3 (1936): 2–8.
Hlavačka, Milan, in Magdaléna Pokorná. “An Introduction.” V Collective and Individual Patronage and the Culture of Public Donation in Civil Society in the 19th and 20th Centuries in Central Europe, uredili Milan Hlavačka et al., 11–14. Prague: The Institute of History, 2010.
“Izid glasovanja o Madonah.” Slovenski narod, 11. 9. 1933, 2.
“Jesenska umetnostna razstava v Ljubljani.” Trgovski list, 9. 7. 1932, 2.
Jezernik, Božidar. Nacionalizacija preteklosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013.
Jurjavčič, Katarina. “Ljubljanski velesejem v Ilustriranem Slovencu.” SLO: Časi, kraji, ljudje: Slovenski zgodovinski magazin, št. 1 (2014): 42–47.
Kamin Kajfež, Vesna. 150. obletnica Svetovne razstave na Dunaju leta 1873: Vloga Josefa Schwegla (1836–1914) pri organizaciji Orientalnega paviljona; Vitrina meseca od 5.-29. septembra 2023. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2023.
Komić Marn, Renata. “Portreti, njihovi lastniki in raziskovalci v luči Razstave portretnega slikarstva na Slovenskem,” Vimeo. Dostop 8. 12. 2024, https://vimeo.com/396534097.
Komić Marn, Renata. “‘Razodetje, na katero se je treba šele privaditi’: Zgodovinska razstava slikarstva na Slovenskem (1922).” Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, št. 41 (2022). Dostop 8. 12. 2024, http://www.suzd.si/bilten/prispevki/1615-bilten-suzd-41-2022-2.
Kramberger, Taja. “Memorija in spomin: Zgodovinska antropologija kanonizirane recepcije (študija primera revije Modra ptica. Bartol z Vidmarjem).” Doktorska disertacija, Univerza na Primorskem, 2009.
Krašovec, Tone, ur. Pogled v zgodovino slovenskega podjetništva, Vrhnika: Razum, 1998.
Kresal, France. »Gospodarska interesna združenja ter upravljanje in vodenje slovenskih podjetij pred drugo svetovno vojno.« V Pogled v zgodovino slovenskega podjetništva, uredil Tone Krašovec, 67–83. Vrhnika: Razum, 1998.
Kresal, France. “Slovensko podjetništvo v industriji.” Prispevki za novejšo zgodovino 34, št. 1 (1994): 57–73.
Kresal, France. “ Vloga tujega kapitala v Slovenji pred drugo svetovno vojno.” V Pogled v zgodovino slovenskega podjetništva, uredil Tone Krašovec, 85–102. Vrhnika: Razum, 1998.
Kresal, France. “Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.” Prispevki za novejšo zgodovino 41, št. 1 (2001): 59–69.
Krlín, Jan. “Narodni svet v Ljubljani leta 1918, problematika oblikovanja novih državnih struktur na ozemlju današnje Slovenije v obdobju od oktobra do decembra 1918 in primerjava s podobnim razvojem v čeških deželah.” Arhivi 29, št. 2 (2006): 341–52.
Krmelj, Vesna. “Korespondenca Franceta Steleta kot vir in izhodišče za umetnostnozgodovinsko interpretacijo in zgodovino umetnostne zgodovine na Slovenskem.” Doktorska disertacija, Podiplomska šola ZRC SAZU, 2021.
Kunčič, Mirko. “Žena v slovenski likovni umetnosti.” Slovenec, 6. 8. 1932, 4.
Lazarević, Žarko. “Družba in gospodarstvo med obema vojnama (vprašanja ravni modernizacij).” Zgodovinski časopis 67, št. 1–2 (2013): 110–34.
Lazarini, Franci. Plečnikova cerkev za Bežigradom. Ljubljana: Založba ZRC, 2021.
“Ljubljana – Beograd in velesejmi: Kričeče zapostavljanje Slovenije se kaže tudi pri našem velesejmu.” Slovenski narod, 26. 4. 1937, 4.
“Ljubljanski velesejem mora postati večji.” Slovenski narod, 6. 10. 1941, 3.
“Ljubljanski velesejem slovesno odprt.” Slovenec, 4. 9. 1932, 3.
“Ljubljanski Veliki Semenj 1921: Oficijelna otvoritev velesejma.” Obrtni vestnik 18, št. 3 (1921): 138–41.
“Ljubljanski veliki semenj 1921.” Slovenski narod, 4. 9. 1921, 3–5.
Ljubljanski veliki semenj: Oficijelni katalog. Ljubljana: Urad Ljubljanskega velikega semnja, 1921.
Lozar Štamcar, Maja. “Pohištvo ljubljanskih arhitektov v dvajsetih in tridesetih letih.” V Predmet kot reprezentanca: Okus, ugled, moč, uredila Maja Lozar Štamcar, 471–531. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2009.
Mannini, Lucia. “Italian Exhibitions of Modern Sacred Art, from the Early 20th Century to the 1930s / Mostre italiane di arte sacra moderna, tra l’inizio del Novecento e i primi anni Trenta.” V Sacred Art and the Museum Exhibition / L’arte sacra e la mostra museale, uredili Maia Wellington Gahtan in Donatella Pegazzano, 80–118. Firenze: Lorenzo de Medici Press, 2020.
Marolt, Marjan. “Umetnostno zgodovinsko društvo: 15. 5. 1930 – 30. 6. 1936.” Zbornik za umetnostno zgodovino 13, št. 1–4 (1935): 120–23.
Marn, Rudolf. “Rojstvo ljubljanskega velesejma.” V Ljubljanski velesejem: 1921–1930; Ob desetletnici, uredil Milan Dular, 20–21. Ljubljana: Uprava Ljubljanskega velesejma, 1930.
Mesesnel, France. “Jesenske likovne razstave v Ljubljani.” Sodobnost 1, št. 10 (1933): 467–70.
Mesesnel, France. “Naše razmerje do umetnosti.” Dom in svet 37, št. 4 (1924): 168–172.
Mesesnel, France. “Razstava.” Zbornik za umetnostno zgodovino 5, št. 4 (1925): 191.
“Misijonska razstava v Ljubljani.” Ilustracija 2, št. 10 (1930): 358.
Motoh, Helena. “Azija med tigri in maliki: Misijonske razstave v Sloveniji v prvi polovici 20. stoletja.” Glasnik Slovenskega etnološkega društva 60, št. 1 (2020): 34–41.
Muñoz Torreblanca, Marina. “Barcelona’s Universal Exhibition of 1888: An Atypical Case of a Great Exhibition.” V Cultures of international exhibitions 1840–1940: Great Exhibitions in the Margins, uredila Marta Filipová, 45–67. London: Routledge, 2020.
Murko, Matija. “Misli s česke razstave.” Ljubljanski zvon 12, št. 1–2 (1892): 12–19, 75–84.
Murko, Matija. “Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi l. 1895.” Letopis Matice Slovenske, 75–137, Ljubljana: Matica Slovenska, 1896.
Murnik, Viktor. “O namenu in pomenu Ljubljanskega velikega semnja.” Slovenski narod, 4. 9. 1921, 1. “Odličen program varieteja na velesejmu.” Trgovski list, 1. 9. 1939, 4.
Oset, Željko. “Vogalni kamni kulturnih ustanov.” V Izidor Cankar: Mojster dobro zasukanih stavkov, uredila Alenka Puhar, 178–203. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2016.
Oset, Željko. Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Razvoj najvišje znanstvene in umetniške ustanove (1945–1992). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2017.
Pavlin, Ciril. “Moji spomini na prvi ljubljanski velesejem.” V Ljubljanski velesejem: 1921–1930; Ob desetletnici, uredil Milan Dular, 36–39, Ljubljana: Uprava Ljubljanskega velesejma, 1930.
Pavlin, Miran. Ljubljana 1941: Pričevanja fotoreporterja. Ljubljana: Modrijan, 2004.
Perovšek, Jurij. Liberalizem in vprašanje slovenstva: Nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918–1929. Ljubljana: Modrijan, 1996.
Perovšek, Jurij. “Slovenci in država SHS leta 1918.” Zgodovinski časopis 53, št. 1 (1999): 71–79.
Perovšek, Jurij. Slovenska osamosvojitev v letu 1918: Študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ljubljana: Modrijan. 1998.
Perovšek, Jurij. “Unitaristični in centralistični značaj vidovdanske ustave.” Prispevki za novejšo zgodovino 33 (1993): 17–26.
Pirjevec, Jože. Jugoslavija 1918–1992: Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije. Koper: Lipa, 1995.
“Pomembni uspehi Društva za ceste.” Slovenski narod, 2. 4. 1939, 2.
Pozzetto, Marko. Maks Fabiani – vizije prostora. Kranj: L.I.B.R.A, 1997.
Požar, Cvetka. Stoletje plakata: Plakat 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Muzej za arhitekturo in oblikovanje; Studia humanitatis, 2015.
Praprotnik, Avgust. “Ljubljanska občina in velesejem.” Trgovski list, 3. 5. 1939, 1.
Prelovšek, Damjan. “Jože Plečnik: Dunajski čas (1892–1911).” Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1977.
Prelovšek, Damjan. Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana: Založba ZRC, 2022.
“Prevozne olajšave,” Jutro, 23. 5. 1933, 4.
Promitzer, Christian. “Niko Županič kot slovenski etnolog.” Etnolog, n. v., 13, št. 1 (2003): 287–347.
Rahten, Andrej. “Slovenske narodnoemancipacijske težnje po razpadu habsburške monarhije.” Acta Histriae 29, št. 1 (2021): 111–34.
Rampley, Matthew. “The Persistence of Nationalism.” Journal of Art Historiography, št. 11 (December 2014). Dostop 8. 12. 2024, https://arthistoriography.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/11/rampley-passini-review.pdf.
Ratej, Mateja. “Politika Slovenske ljudske stranke pred sklenitvijo blejskega sporazuma leta 1927.” Prispevki za novejšo zgodovino 45, št. 2 (2005): 43–58.
Rihter, Ivan. “Propaganda ljubljanskega velesejma doma in v inozemstvu.” V Ljubljanski velesejem: 1921−1930; Ob desetletnici, uredil Milan Dular, 59–61. Ljubljana: Uprava Ljubljanskega velesejma, 1930.
Schwarzer, Mitchell. “Origins of the Art History Survey Text.” Art Journal 54, št. 3 (1995): 24–29.
Slivnik, Lara. “The Architecture of Pavilions at the 1925 World Fair.” AR: Arhitektura, raziskave 4, št. 1 (2004): 50–55.
Slivnik, Lara. “The Crystal Palace – a New Architectural Type of Public Space.” AR: Arhitektura, raziskave 3, št. 1 (2003): 46–51.
“Slovenske cerkve in njihove lepote.” Slovenec, 8. 9. 1933, 3.
Smith, Wilson. “Old London, Old Edinburgh: Constructing Historic Cities.” V Cultures of International Exhibitions 1840–1940: Great Exhibitions in the Margins, uredila Marta Filipová, 204–27. London: Routledge, 2020.
Smrekar, Andrej. Karel Dobida 1896–1964: Publicist, prevajalec, direktor Narodne galerije; Ob 110. obletnici rojstva. Ljubljana: Narodna galerija, 2006.
Smrekar, Hinko. “Kulturni pregled: Hinko Smrekar o razstavi ‘Žena v slovenski umetnosti’,” Jutro, 7. 9. 1932, 3.
Stele, France. Cerkveno slikarstvo: O njegovih problemih, načelih in zgodovini. Celje: Družba sv. Mohorja, 1934.
Stele, France. “Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti.” Dom in svet 40, št. 3 (1927): 120–21, 156–58.
Stele, France. “Likovna umetnost v l. 1933.” Dom in svet 47, št. 3–4 (1934): 181–98.
Stele, France. “Likovna umetnost v letu 1934.” Dom in svet 48, št. 1–2 (1935): 88–96.
Stele, France. “Portret.” Dom in svet 39, št. 2 (1925): 85–89.
Stele, France. “Umjetnost, almanah za plastiku, grafiku i skulpturu.” Dom in svet 36, št. 5 (1923): 157–58.
Stele, France. “Zgodovinska razstava slikarstva na Slovenskem.” Čas 17, št. 1 (1923): 60–66.
Stele, France. Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih: Kulturnozgodovinski poskus. Ljubljana: Nova založba, 1924.
Suhadolnik, Jože. “Ureditev razstavišča nekdanjega Ljubljanskega velesejma v Tivoliju.” Dostop 12. 12. 2024, https://www.zal-lj.si/2016/08/01/arhivalija-meseca-avgust-2016/.
Syrjämaa, Taina. “Merging Peripheries and Centres: The Transnational Interconnectedness of the Helsinki National Exhibition of 1876.” V Cultures of International Exhibitions 1840–1940: Great Exhibitions in the Margins, uredila Marta Filipová, 295–312. London: Routledge, 2020.
Šantel, Dušana. “Žena v slovenski umetnosti. ” Ženski svet 10, št. 10 (1932): 293–96.
Šerko, Alfred. “Zoo.” V Ljubljanski velesejem: Ob desetletnici; 1921–1930, uredil Milan Dular, 48. Ljubljana: Uprava Ljubljanskega velesejma, 1930.
Šorn, Jože. “Razvoj industrije v Sloveniji med obema vojnama.” Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino 7, št. 1 (1959): 10–21.
Šorn, Jože. “Slovenci in gospodarski položaj v prvi svetovni vojni.” Zgodovinski časopis 35, št. 1–2 (1981): 57–81.
“The Slavonik Art Club, ‘Sava’.” V Imperial-Royal Austrian exhibition 1906: Daily Programme; Earl’s Court London, 109. London: Gale & Polde, 1906.
“UFI History.” Dostop 8. 12. 2024, https://www.ufi.org/ufi/ufi-history.
Vavpotič, Ivan. “Vsi v boj za poglobitev železnice! Propagandna razstava na Velesejmu.” Dostop 15. 7. 2024, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-72YFC7KB.
“Velesejem učinkuje magično, čudodelno.” Slovenski narod, 2. 9. 1933, 3.
Vodopivec, Peter. Od Pohlinove slovnice do samostojne države: Slovenska zgodovina od konca 18. Stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2007.
Vodušek Starič, Jerca. “Ozadje sodnih procesov v Sloveniji v prvem povojnem letu.” Prispevki za novejšo zgodovino 32, št. 1–2 (1992): 139–54.
“Vsa Ljubljana na velesejmu.” Slovenski narod, 4. 9. 1933, 3.
Vurnik, Stanko. “K sodobni upodabljajoči umetnosti: Razmotrivanja spričo jesenske umetnostne razstave.” Dom in svet 39, št. 8 (1925): 278.
“Weißenhofsiedlung Stuttgart,” Internationale Bauausstellungen. Dostop 6. 12. 2024, https://www.internationale-bauausstellungen.de/geschichte/1927-weissenhofsiedlung-stuttgart-zeugnis-neuen-bauens/.
Windischer, Fran. “Od rojenic do desetletnice.” V Ljubljanski velesejem: Ob desetletnici; 1921–1930, uredil Milan Dular, 10–14. Ljubljana: Uprava Ljubljanskega velesejma, 1930.
Zabel, Blaž. “Steletov referat K problematiki jugoslovanske nacionalne umetnostne zgodovine in svetovna umetnostna zgodovina.” Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v., 52 (2016): 271–87.
“Zastopniki Ljubljanskega velesejma v inozemstvu.” V V. ljubljanski vzorčni velesejem, od 29. avgusta do 8. septembra 1925: Oficijelni katalog. Ljubljana: Uprava Ljubljanskih velesejmov, 1925.
“Zgodovina GZS od 1851 do 1945.” GZS Gospodarska zbornica Slovenije. Dostop 8. 12. 2024, https://www.gzs.si/o_gzs/vsebina/Delo-GZS/GZS-jeva-zgodba-v-času/1851-1945.
Zupančič, Bogo. “Ljubljanski velesejem.” V Matevž Čelik, Maja Vardjan in Bogo Zupančič, Pod skupno streho: Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov, 218–25. Ljubljana: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, 2013.
Zupančič, Bogo. Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo. Ljubljana: KUD Polis, 2004.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
