Veliki zastor Adolfa Liebscherja za Deželno gledališče v Ljubljani
DOI:
https://doi.org/10.3986/ahas.29.1.06Ključne besede:
umetnost 19. stoletja, zgodovina gledališča, Adolf Liebscher, Deželno gledališče v Ljubljani, Slovensko narodno gledališče Opera in balet, gledališki zastorPovzetek
Gradnja Deželnega gledališča v Ljubljani (danes stavba SNG Opera in balet) med letoma 1890 in 1892 je bila pomemben projekt, ki je zahteval sodelovanje številnih posameznikov, med drugim tudi slikarjev. Okrasitev notranjščine gledališča, zlasti veliki odrski zastor, je sprožila veliko zanimanja med lokalnimi umetniki, vendar je prestižno naročilo na koncu pripadlo češkemu slikarju Adolfu Liebscherju. V kontekstu poglabljanja vezi med slovenskimi in češkimi deželami v 19. stoletju članek osvetljuje, kdo je Liebscher bil, in raziskuje potencialne posrednike, ki so to naročilo omogočili. Prav tako preučuje ikonografijo in recepcijo dveh Liebscherjevih predlogov za zastor na Kranjskem ter njegovo končno izvedbo poleti 1892.
Prenosi
Literatura
Avman, Maruša. “Slovenski umetniki, ki so študirali na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Pragi od 1900 do 1939.” Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, 2013.
Bailey, James, in Tatyana Ivanova. An Anthology of Russian Folk Epics. London: Routledge, 1999.
Bätschmann, Oskar. The Artist in the Modern World: The Conflict between Market and Self-Expression. Köln: DuMont, 1997.
Brejc, Tomaž. Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918. Ljubljana: Beletrina, 2022.
Cvirn, Janez. “Slovenska politika in češko državno pravo ob koncu osemdesetih let 19. stoletja”. V Češi a Slovinci v moderní době: Politika, společnost, hospodářství, kultura / Čehi in Slovenci v moderni dobi: Politika, družba, gospodarstvo, kultura, uredil Jure Gašparič in drugi, 49–67. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Praha: Nová tiskárna Pelhřimov, 2010.
Čapek-Chod, Karel Matěj. “Liebscherova opona pro zemské divadlo v Lublani.” Světozor, 29. 9. 1893, 550–51.
Čeferin, Hana. “Jakopičev paviljon v jugoslovanskem in mednarodnem kontekstu med obema svetovnima vojnama.” V Razstave v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945, uredila Miha Valant in Beti Žerovc, 82–93. Ljubljana: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo, 2023. https://media.igorzabel.org/razstave_v_jakopic%CC%8Cevem_paviljonu_med_letoma_1919_in_1945_RAZGRNJENE_STRANI%20.pdf.
“Češka deputacija pri otvoritvi deželnega gledališča.” Slovenski narod, 29. 9. 1892.
Čuček, Filip. “Recepcija Palackýjeve ideje ‘Srednje Evrope’ in federalizacija na Slovenskem / Recepce Palackého ideje ‘Střední Evropy’ a federalizace Rakouska ve Slovinsk.” V Češi a Slovinci v modern době: Politika, společnost, hospodářství, kultura / Čehi in Slovenci v moderni dobi: Politika, družba, gospodarstvo, kultura, uredil Jure Gašparič in drugi, 33–48. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Praga: Nová tiskárna Pelhřimov, 2010.
Dlábková, Marketa. “Adolf Liebscher: 1857–1919.” Diplomska naloga, Univerzita Karlova, Praha, 2006.
“Dne 29 m. m..” Zlatá Praha, 14. 10. 1892, 575–76.
“Ein Theaterausflug nach Laibach.” Deutsche Wacht, 17. 11. 1892, 4–5.
Fischer-Kauer, Susanne. Wiener Theatervorhänge: Repräsentation, Kunstdiskurs und kulturelles Selbstverständnis um 1800. Berlin: De Gruyter, 2020.
Grdina, Igor. Ivan Hribar: “Jedini resnični radikalec slovenski.” Ljubljana: Založba ZRC, 2010.
Hribar, Ivan. Moji spomini. 2. izd.. Zv. 1, Od 1853. do 1910. leta. Ljubljana: Slovenska matica, 1983.
“J. V. Hráský zamřel.” Lidové noviny, 14. 4. 1939, 4. Jaki, Barbara. “Impresionizem od zore do mraka: Slovenska umetnost 1870–1930.” Ljubljana: Narodna galerija, 2019. https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/impresionizem-od-zore-do-mraka?id=4605.
Jovanović-Nikolić, Milena. “Predgovor.” V Izložba 100 godina profesionalnih pozorišta u Jugoslaviji. 1861–1961, uredila Milena Jovanović-Nikolić. Beograd: Muzej pozorištne umetnosti NR Srbije, 1961.
Karpíšková, Petra. “Příběh moderního tvůrce. Joža Uprka (1861–1940).” Diplomska naloga, Jihočeská univerzita, České Budějovice, 2007.
Knific, Bojan. “Vprašanje narodne noše na Slovenskem.” Etnolog 12, št. 1 (2003): 437–43.
Koter, Darja. “Glasbeno-gledališka režija na Slovenskem: od diletantizma Dramatičnega društva do poskusov profesionalizacije v Deželnem gledališču.” Muzikološki zbornik 46, št. 1 (2010): 57–72.
Kropivnik, Luka. “Misel Ivana Hribarja med politikom in književnikom.” V Ivan Hribar: Javno. Ustvarjalno. Zasebno, uredila Irena Žmuc in drugi, 61–75. Ljubljana: Muzej in galerije mesta Ljubljane, 2023.
Lazarini, Franci, in Christiane Neue. “Hráský, Jan Vladimír.” V Allgemeines Künstlerlexikon, zv. 75, 166. Boston: De Gruyter, 2012.
“Lublaň.” Dalibor, 22. 9. 1892, 326
Machalíková, Pavla. “Zrod umělce: univerzální vzory, lokální charakteristiky, narodní výraz.” V Let s voskovými křídly: Josef Mánes (1820–1871), uredila Pavla Machalíková, 33–56. Praga: Ústav dějin umění, 2022.
Makarovič, Marija. “Narodna noša.” Slovenski etnograf, št. 23–24 (1970–1971): 53–70.
Makarovič, Marija. Slovenska ljudska noša. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva in Slovenski etnografski muzej, 1971.
Matys, Rudolf. V umění volnost: Kapitoly z dějin Umělecké besedy. Praha: Academia, 2003.
Menhard, Jan. “Jubilejní zemská výstava v Praze 1891 v kulturně-historickém kontextu.” Diplomska naloga, Univerzita Karlova, Praha, 2021.
Mžyková, Marie. Křídla slávy: Vojtěch Hynais, čeští Pařížané a Francie. Praha: Galerie Rudolfinum, 2000.
“Novi glavni zastor v deželnem gledališči.” Slovenski narod, 9. 11. 1892.
“Novo deželno gledališče.” Slovenec, 18. 7. 1891.
“Novo deželno gledališče v Ljubljani.” Slovenec, 8. 11. 1892.
“Opona pro nové zemské divadlo v Lublani.” Národí listy, 10. 3. 1892, 3.
“Otvoritev deželnega gledališča.” Slovenski narod, 30. 9. 1892.
Pemič, Monika. “Slovensko narodno gibanje in izvirna podoba Narodnega doma v Mariboru: Jan Vejrych, njegovi slovenski naročniki in odzivi tedanjega občinstva.” Zgodovinski časopis 73, št. 3–4 (2019): 412–41.
Prahl, Roman. Chittussi. Praha: Kunsthalle Praha, Academia, Galerie KODL, 2019.
Prahl, Roman. “Die Prager Künstlerbewegung 1830–1856.” V Kunstverein nebo / oder Künstlerverein? Hnutí umelcu v Praze 1830–1856 / Die Künstlerbewegung in Prag 1830–1856, uredila Zdeněk Hojda in Roman Prahl, 47–82. Praha: Artefactum, 2004.
Prahl, Roman. “Umělecká výzdoba – okrasa i politikum”. V Chrám umění Rudolfinum, uredil Jakub Bachtík in drugi. Praha: Česká filharmonie, Národní památkový ústav, Národní technické muzeum, 2020.
Prahl, Roman, in Tamara Bissell. “The ‘Nation to Itself ’ in the Curtain for the Czech National Theater.” Umění 44, št. 6 (1996): 445–60.
Prelovšek, Damjan. Jože Plečnik: Arhitektura večnosti. Ljubljana: Založba ZRC, 2017.
Prelovšek, Damjan. “Ljubljanska arhitektura Hribarjevega časa.” V Grafenauerjev zbornik, uredil Vincenc Rajšp, 597–606. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Maribor: Pedagoška akademija, 1996.
Prelovšek, Damjan. “The Provincial Theatre Building in Ljubljana.” V Theatre Architecture of the Late 19th Century in Central Europe, uredil Jacek Purchla, 91–97. Krákow: International Cultural Centre, 1993.
Prelovšek, Damjan. “Stavba deželnega gledališča v Ljubljani.” Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26, št. 3 (1978): 159–66.
Prelovšek, Damjan. “Stavba deželnega gledališča v Ljubljani.” V Opera balet Ljubljana: Zlitje stoletij; Zbornik ob odprtju prenovljene stavbe SNG Opera in balet Ljubljana in 120. obletnici otvoritve Deželnega gledališča, uredil Kristjan Ukmar, 31–40. Ljubljana: SNG Opera in balet, 2011.
Pristov, Tjaša. “Conservation-Restoration Works on Wall Paintings in SNG Opera and Ballet Theatre Ljubljana.” Acta Academiae Artium Vilnensis 82 (2016): 87–104.
Pustišek-Antić, Deborah. “Riječko Kazalište kao cjelovito umjetničko djelo.” V Klimt u Rijeci: ljubav, smrt, ekstaza, uredili Valentina Bach in Deborah Pustišek-Antić, 16–89. Zagreb: Galerija Klovićevi dvori, Rijeka: Muzej grada Rijeke, 2022.
Rozinek, Josef. “Malované opony české provenience v poslední čtvrtině 19. století.” Diplomska naloga, Univerzita Karlova, Praha, 2013.
Rozman, Ksenija. Franc Kavčič, Caucig and Bohemia, Ljubljana: Narodna galerija, 2005.
Rychlik, Otmar. Gustav Klimts Lehrer: 1875–1882; Sieben Jahre an der Kunstgewerbeschule. Wien: Museum für angewandte Kunst, 2021.
Sapač, Igor, in Franci Lazarini. Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Fakulteta za arhitekturo, 2015.
Seiser, Michaela. “Die Künstler-Compagnie.” V Gustav Klimt und die Künstler-Compagnie, uredila Agnes Husslein-Arco in Alfred Weidinger, 8–73. Wien: Österreichische Galerie Belvedere, Weitra: Verl, Publication PN°1 – Bibliothek der Provinz, 2007.
Slivnik, Francka. “Gledališke zgradbe in prizorišča v Ljubljani do konca 19. stoletja.” V O nevzvišenem gledališču, uredili Alenka Bogovič in Barbara Pušić, 43–67. Ljubljana: KUD France Prešeren, Center za teatrologijo in filmologijo AGRFT, 1997.
“Slovenisches Theater.” Laibacher Zeitung, 10. 11. 1892, 2242.
“Slovensko gledališče.” Slovenec, 10. 11. 1892.
Štoka, Tomaž. “Stiki Janeza Šubica z Vojtěchom Hynaisom in češko umetnostjo.” Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, 2022.
“Theater, Kunst, Literatur: Aus Laibach.” Deutsche Wacht, 9. 8. 1891, 5.
“Theaterbau.” Laibacher Zeitung, 23. 7. 1891, 1376.
“Theaterbau: Ausstellung; Obergymnasium.” Südsteirische Post, 1. 10. 1892, 3.
Ther, Philip. Center Stage: Operatic Culture and Nation Building in Nineteenth-Century Central Europe. West Lafayette: Purdue University Press, 2014.
Traven, Ana. “Naši likovni umetniki in novo deželno gledališče v Ljubljani.” Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 1, št. 4 (1965): 172–77.
Traven, Janko. “Razstava ob gledališki stoletnici.” Delo, 21. 3. 1961, 5.
Urbančič, Boris. Slovensko-češki kulturni stiki, Ljubljana: Mladika, 1993.
Urbančič, Boris, in Damjan Prelovšek. “Češko-slovenski odnosi.” V Enciklopedija Slovenije, zv. 2, 115–26. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988.
Valant, Miha. “Kranjski slikarji na natečaju za zastor Deželnega gledališča v Ljubljani leta 1891.” Zbornik za umetnostno zgodovino 60 (2024): v pripravi.
Valant, Miha. “Ljubljansko društvo Kazina in združenja za likovno umetnost na Kranjskem (1848–1918).” Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2023.
Valenta, Jiří. Malované opony divadel Českých zemí. Praha: Institut umění – Divadelní ústav, 2010. https://www.amaterskedivadlo.cz/opony1/index.php.
Vinkler, Jonatan. Posnemovalci, zavezniki in tekmeci: Češko-slovenski in slovensko-češki kulturni stiki v 19. stoletju. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2006.
Vlnas, Vít. “Češi, Němci a Rudolfinum: Dům umělců v historickém kontextu 19. století.” V Chrám umění Rudolfinum, uredil Jakub Bachtík in drugi, 47–62. Praha: Česká filharmonie, Národní památkový ústav, Národní technické muzeum, 2020.
“Vom neuen Theater.” Laibacher Zeitung, 16. 10. 1891, 1969.
“Vom Theaterbau.” Laibacher Zeitung, 18. 7. 1891, 1341.
“Vsesokolski shod v Pragi.” Slovanski svet, 25. 7. 1891, 219.
Vybíral, Jindřich. “Budování Národního divadla (Integrace) / Building the National Theatre (Integration).” V Síla i budoucnost jest národu národnost: architektura a česká politika v 19. století / The Stregth and Future of the Nation is National Identity: Architecture and Czech Politics in the 19th Century, uredil Jindřich Vybíral, 316–65. Praga: Vysoká školá uměleckoprůmyslová, 2020.
Weiss, Jernej. Češki glasbeniki na Slovenskem v 19. in 20. stoletju: Od glasbene “večine” do “manjšine.” Maribor: Litera in Pedagoška fakulteta, 2012.
Žagar, Janja, in Bojan Knific. “Med oblačenjem in kostumiranjem.” Glasnik Slovenskega etnološkega društva 62, št. 2 (2022): 105–11.
Žerovc, Beti. “Stiki med Čehi in Slovenci na likovnem področju od začetka 19. stoletja do druge svetovne vojne.” Študijsko gradivo za terenske vaje, Univerza v Ljubljani, 2014.
Žmuc, Irena. “Ivan Hribar: Javno in zasebno.” V Ivan Hribar: Javno. Ustvarjalno. Zasebno, uredila Irena Žmuc in drugi, 19–37. Ljubljana: Muzej in galerije mesta Ljubljane, 2023.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
