Podobe starosti v slikarstvu Ivane Kobilca
DOI:
https://doi.org/10.3986/ahas.29.1.05Ključne besede:
Ivana Kobilca, starost, realizem, slikarstvo, 19. stoletjePovzetek
Slikarka Ivana Kobilca je ustvarila vrsto slik in študij s tematiko starosti, tako da je ohranjenih več kot petindvajset del, na katerih so upodobljeni starejši. Gre za pomemben segment avtoričinega opusa, ki priča o njenem živem interesu za podobe starejših ljudi. Te podobe na njenih slikah lahko žanrsko najpogosteje umestimo med karakterne študije glave ali poprsij, pri katerih je slikarka izkazala značilno in zelo izrazito realistično nagnjenje k natančnemu, lahko rečemo psihološko poglobljenemu preučevanju fiziognomij starih ljudi. Njen interes, skratka, presega spodbude v tem žanru, ki jih je dobila v času študija v Münchnu, in priča o njeni senzibilni naravnanosti do motivike starosti.
Prenosi
Literatura
Białostocki, Jan. Stil und Ikonographie: Studien zur Kunstwissenschaft. Köln: DuMont, 1981.
Brejc, Tomaž. “Primer iluzionizma v slovenskem slikarstvu do konca 19. stoletja.” Sinteza 6, št. 23 (1972), 47–50.
Ciber, Nataša, Barbara Jaki in Alenka Simončič, ur. Ivana Kobilca (1861–1926): “Slikarija je vendar nekaj lepega …” Ljubljana: Narodna galerija, 2018.
Covey, Herbert C. Images of Older People in Western Art and Society. New York, Westport, London: Praeger, 1991.
Čopič, Špelca. “Ivana Kobilca na slikarskem razpotju.” V Ivana Kobilca, 1861–1926, uredila Polonca Vrhunc, 31–46. Ljubljana, Narodna galerija, 1979.
Göckenjan, Gerd. Das Alter würdigen: Altersbilder und Bedeutungswandel des Alters. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 2000.
Holz, Vatroslav. “Ivana Kobilca in nje slike.” Ljubljanski zvon 10 (1890): 54–57.
Kampmann, Sabine. Bilder des Alterns: Greise Körper in Kunst und visueller Kultur. Berlin: Reimer Verlag, 2020.
Knöll, Stefanie. “Antikenrezeption und Naturbeobachtung: Der alternde Frauenkörper in der schwäbischen Kleinskulptur.” V Menschenbilder: Beiträge zur Altdeutschen Kunst, uredila Andreas Tacke in Stefan Heinz, 81–96. Petersberg: Michael Imhof Verlag, 2011.
Knöll, Stefanie. “Generationsabfolge und Wissenstradierung: Zur Beziehung von Großeltern und Enkel in der Kunst des 19. Jahrhunderts.” V Alterskonzepte in Literatur, bildenden Kunst, Film und Medizin, uredila Henriette Herwig, 87–101. Freiburg i. B.: Rombach Verlag, 2009.
Kobilca, Ivana. “Spomini – zapisal Stanko Vurnik.” Zbornik za umetnostno zgodovino 3, št. 3–4 (1923): 100–12.
Manstein, Marianne von, in Bernhard von Waldkirch, ur. Wilhem Leibl: Gut sehen ist alles!. München: Hirmer Verlag, 2020.
Mastnak, Tanja. “Ivana Kobilca in možnosti likovnega izobraževanja za ženske v 19. stoletju.” Časopis za kritiko znanosti 32, št. 215–216 (2004): 93–107.
Menaše, Ljerka. “Umetniški razvoj Ivane Kobilce.” Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v., 2 (1952): 115–64.
Mikuž, Jure. “Ivana Kobilca v kontekstu evropskega umetnostnega dogajanja in slovenskih zapisov o njej.” V Ivana Kobilca (1861–1926): “Slikarija je vendar nekaj lepega …”, uredile Nataša Ciber, Barbara Jaki in Alenka Simončič, 49–170. Ljubljana: Narodna galerija, 2018.
Nochlin, Linda. Realism. Harmondsworth: Penguin Books, 1971. Ruhmer, Eberhard. Der Laibl-Kreis und die reine Malerei. Rosenheim: Rosenheimer Verlagshaus, 1984. Thane, Pat, ur. Das Alter: Eine Kulturgeschichte. Berlin: Frölich & Kaufmann Verlag, 2019.
Vignjević, Tomislav. Kiparstvo okoli leta 1900: Iz zbirke Narodne galerije. Ljubljana: Narodna galerija, 1998.
Vögele, Jörg. “Alter und Altern im demographischen Wandel des 19. und 20. Jahrhunderts.” V Zum Sterben schön: Alter, Totentanz und Sterbekunst von 1500 bis heute, uredile Andrea von Hülsen-Esch, Hiltrud Westermann-Angerhausen in Stefanie Knöll, 19–30. Regensburg: Schnell & Steiner, 2006.
Vrhunc, Polonca, ur. Ivana Kobilca, 1861–1926. Ljubljana: Narodna galerija 1979.
Wolff-Thomsen, Ulrike, ur. Pariški bohémi (1889–1895): Avtobiografsko poročilo slikarke Rose Pfäffinger. Ljubljana: Narodna galerija, 2014.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki