Rembove stropne poslikave v graški palači Attems

Od grafičnih predlog do fresk

  • Karin Požin
Ključne besede: štajerski barok, stropne poslikave, freske, grafične predloge, Frančišek Karel Remb, Ignac Marija grof Attems, palača Attems v Gradcu

Povzetek

V 17. in 18. stoletju so bile grafične predloge med ključnimi posredniki likovnih rešitev in kot take pomemben del snovanja stropnih poslikav. V prispevku je obravnavan njihov vpliv na nastanek treh osrednjih fresk, ki jih je v graški palači Attems med letoma 1705 in 1711 naslikal Frančišek Karel Remb (1674–1718) za Ignaca Mari- jo grofa Attemsa (1652–1732). Vse tri obravnavane freske kažejo Rembovo uporabo grafičnih predlog, nastalih po delih italijanskih slikarjev Pietra da Cortone (1596–1669) in Annibala Carraccija (1560–1609). V nekaterih primerih je Remb upodobitve v celoti povzel po grafičnih predlogah, spet drugič pa so mu le-te služile zgolj kot kompozicijsko ali motivno izhodišče, ki ga je združil z drugimi viri in s tem ustvaril novo ikonografsko sporočilo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Karin Požin

Ulica Marjana Jerina 4
SI - 3000 Celje

Literatura

ALTMANN, Edith, Der Pöllauer Stiftsmaler Matthias von Görz (1670–1731) und seine Zeitgenossen, Graz 1994 (doctoral dissertation).

BARTONI, Laura, Le vie degli artisti. Residenze e botteghe nella Roma barocca dai registri di Sant’Andrea delle Fratte (1650–1699), Roma 2012.

BAUMGÄRTEL, Bettina, Die Tugendheldin als Symbol kirchlicher und staatlicher Macht. Über die Galerie der starken Frauen in Ausstattungsprogrammen und Buchillustrationen, Die Galerie der Starken Frauen/La Galerie des Femmes Fortes. Regentinnen, Amazonen, Salondamen (eds. Bettina Baumgärtel, Silvia Neysters), München-Berlin 1995, pp. 140–223.

BOREA, Evelina, MARIANI, Ginevra, Annibale Carracci e i suoi incisori, Roma 1986.

BRUCHER, Günter, Die Fresken in der Wallfahrtskirche Maria-Freienstein, ein Werk des steirischen Malers Matthias von Görz, Alte und Moderne Kunst, 16, 1971, pp. 2–7. BRUCHER, Günter, Die barocke Deckenmalerei in der Steiermark. Versuch einer Entwicklungsgeschichte, Graz 1973.

CAMPBELL, Malcolm, Cortona at the Pitti Palace. A Study of the Planetary Rooms and Related Projects, New Jersey 1977.

CIGLENEČKI, Marjeta, Oprema gradov na Slovenskem Štajerskem od srede 17. do srede 20. stoletja, Ljubljana 1997 (doctoral dissertation).

D’ARCAIS, Francesca Flores, L’attività viennese di Antonio Bellucci, Arte Veneta. Rivista di storia dell’arte, 18, 1964, pp. 99–109.

DEMPSEY, Charles, Annibale Carracci. The Farnese Gallery, Rome, New York 1995.

DICKEL, Hans, Deutsche Zeichenbücher des Barock. Eine Studie zur Geschichte der Künstlerausbildung, Hildesheim-Zürich-New York 1987 (Studien zur Kunstgeschichte, 48).

Galeria dipinta nel palazzo del Prencipe Panfilio da Pietro Berrettini da Cortona intagliata da Carlo Cesio, vero originale. In Roma alla Pace alisegna di Parigi si vendono da Giovanni Giacomo De Rossi, 1661 (or later).

Galeriae Farnesianae Icones Romae in aedibus Sereniss. Ducis parmensis ab Annibale Carracio ad Veterum aemuationem posterorumq. admiratioe coloribus expressae cum ipsarum monocromatibus et ornamentis. A Petro Aquila delineatae incisae. Io: Iacobi de Rubeis cura, sumptibus ac typis excusae. Romae ad Templum S. Mariae de Pace cum Privil. Summi Pontificis, 1677.

HENGERER, Mark, Embodiments of Power? Baroque Architecture in the Former Habsburg Residences of Graz and Innsbruck, Embodiments of Power. Building Baroque Cities in Europe (ed. Gary Cohen), New York 2008, pp. 9–42.

Heroicae virtutis imagines, quas eques Petrus Berrettinus Cortonensis pinxit Florentiae in aedibus sereniss. Magni Ducis Hetruriae in tribus cameris, Jovis, Martis, et Veneris. Curâ, & sumptibus Ioannis Iacobi de Rubeis, cum Priuilegio Summi Pontificis conccesso Anno MDCXCI. die 22. Octobris Romae, Apud Dominicum de Rubeis eiusdem Ioannis Iacobi Haeredem ad Templum S. Mariae de Pace /.../. Superiorum Permissu, Romae 1691.

Imagines Farnesiani cubiculi cum ipsarum monocromatibus et ornamentis Romae in aedibus Sereniss. ducis parmensis. ab Annibale Carraccio aeternitati pictae. A Pietro Aquila delineatae incisae. Io. Jacobus de Rubeis cura, sumptibus, ac typis editae Romae ad Templ. S. Mariae de Pace cum Priv. S. Pont. (1670–1692).

KOHLBACH, Rochus, Steirische Baumeister. Tausendundein Werkmann, Graz 1961. Die Kunstdenkmäler der Stadt Graz. Die Profanbauten des I. Bezirkes. Altstadt (ed. Wiltraud Resch), Wien 1997 (Österreichische Kunsttopographie, 53).

LANDAU, David, PARSHALL, Peter, The Renaissance Print 1470–1550, New Haven 1994.

LECHNER, Georg Matthias, Der Barockmaler Franz Carl Remp (1675–1718), Wien 2010 (doctoral dissertation).

LIPOGLAVŠEK, Marjana, Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1996.

MAGANI, Fabrizio, Antonio Bellucci. Catalogo Ragionato, Rimini 1995.

MAGANI, Fabrizio, 1692: Antonio Bellucci da Venezia a Vienna. Note sull’esordio veneziano e la prima attività austriaca, Arte Veneta. Rivista di storia dell’arte, 47, 1995, pp. 20–31.

MARTIN, John Rupert, Immagini della virtù. The Paintings of the Camerino Farnese, The Art Bulletin, 38/2, 1956, pp. 91–112.

MARTIN, Marie-Pauline, Le Cabinet des Beaux Arts de Charles Perrault. Le monument d’un Moderne, La Revue de l’art, 190/4, 2015, pp. 9–18.

MEKE, Katra, Slikarska zbirka Ignaca Marije grofa Attemsa, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 50, 2014, pp. 81–127.

MERZ, Jörg Martin, Pietro da Cortona. Der Aufstieg zum führenden Maler im barocken Rom, Tübingen 1991 (Tübinger Studien zur Archäologie und Kunstgeschichte, 8).

MÖSENEDER, Karl, Deckenmalerei, Barock (ed. Hellmut Lorenz), München-London-New York 1999 (Geschichte der bildenden Kunst in Österreich, 4), pp. 303–380.

MÖSENEDER, Karl, Antonio Bellucci (1654–1715), Herkules als Tugendheld und Belohnung des Wahrheitsstrebens durch die Ewigkeit, Barock (ed. Hellmut Lorenz), München-London-New York 1999 (Geschichte der bildenden Kunst in Österreich, 4), pp. 334–335, cat. 87.

MÖSENEDER, Karl, Franz Karl Remp (1674–1718), Merkur und Abudantia sichern den Reichtum des Hauses Attems, Barock (ed. Hellmut Lorenz), München-London-New York 1999 (Geschichte der bildenden Kunst in Österreich, 4), p. 336, cat. 89.

MOSETTIG, Sigrid, Das Stadtpalais der Grafen Attems zu Graz, Sackstrasse 17. Zur Bau- und Ausstattungsgeschichte, Graz 2007 (master thesis).

MUROVEC, Barbara, Grafični listi po Simonu Vouetu in Charlesu Le Brunu kot predloge za baročne stropne poslikave na Kranjskem in Štajerskem, Acta historiae artis Slovenica, 1, 1996, pp. 7–33.

MUROVEC, Barbara, Grafični cikli Ovidovih Metamorfoz in njihov vpliv na baročno slikarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1998 (master thesis).

MUROVEC, Barbara, Evropski likovni viri za baročno stropno slikarstvo v Sloveniji, Ljubljana 2000 (doctoral dissertation).

MUROVEC, Barbara, Wagingerjeva alegorija petih čutov v gradu Brežice, Vita artis perennis. Ob osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca, Ljubljana 2000, pp. 403–408.

MUROVEC, Barbara, Likovni viri za baročno stropno slikarstvo v Sloveniji, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. s. 39, 2003, pp. 92–145.

MUROVEC, Barbara, Lepe umetnosti pod Attemsovim patronatom, Imago Musicae. Glasba na baročnih poslikavah brežiškega gradu (eds. Metoda Kokole, Barbara Murovec), Ljubljana 2016, pp. 12–16.

MUROVEC, Barbara, Historizirana podoba naročnika. Attemsova družinska portreta in Rembov avtoportret iz brežiškega gradu, Acta historiae artis Slovenica, 23/1, 2018, pp. 113–131.

NUSSDORFER, Jolanda Rebecca, Zur Baugeschichte und Ausstattung der Attems-Schlösser: Windisch- Feistritz (Slovenska Bistrica), Rann (Brežice), Stattenberg (Štatenberg) und Dornau (Dornava) in der ehemaligen Untersteiermark, Graz 1994 (master thesis).

PETRUCCI, Alfredo, Pietro Aquila, Dizionario biografico degli Italiani, 3, Rome 1961, pp. 656–657.

POLLEROSS, Friedrich, Auftraggeber und Funktionen barocker Kunst in Österreich, Barock (ed. Hellmut Lorenz), München-London-New York 1999 (Geschichte der bildenden Kunst in Österreich, 4), pp. 17–50.

RESCH, Wiltraud, Grazer Barockpalais – Ihre Stellung im überregionalen Kontext, Barock. Regional – international (eds. Götz Pochat, Brigitte Wagner), Graz 1993 (= Kunsthistorisches Jahrbuch Graz, 25), pp. 305–316.

SCHIFFER-EKHART, Armgard, Das Stadtpalais der Grafen Attems zu Graz, Graz 1993. VANNUGLI, Antonio, Cesi[o], Carlo, The Dictionary of Art (ed. Jane Turner), 6, London–New York 1996, p. 362.

WEIGL, Igor, Prenova gradu Podčetrtek v letih 1715–1723, Kronika. Časopis za slovensko krajevno

zgodovino, 47/1–2, 1999, pp. 31–42.

WEIGL, Igor, „Die Einheimischen bewundern die Gemälde“. Graf Ignaz Maria von Attems-Heligenkreuz als Auftraggeber und Sammler, Kunsthistoriker, 18/19, 2001/2002, pp. 50–55.

ZADRAVEC, Dejan, Postavitev in postavljavec materialnih in rodbinskih temeljev plemiške družine Attems na Štajerskem, Zbornik občine Slovenska Bistrica. 3: Svet med Pohorjem in Bočem (ur. Stanislav Gradišnik), Slovenska Bistrica 2009, pp. 99–114.

ZORACH, Rebecca, RODINI, Elizabeth, On Imitation and Invention. An Introduction to the Reproductive Print, Paper Museums. The Reproductive Print in Europe, 1500–1800 (eds. Rebecca Zorach, Elizabeth Rodini), Chicago 2005, pp. 1–31.

ŽVORC, Maja, Herculean Allegory at the Čakovec Old Castle: Commissioner and Context, Radovi Instituta za povijest umjetnosti, 41, 2017, pp. 83–96.

Objavljeno
2021-10-08
Kako citirati
1.
PožinK. Rembove stropne poslikave v graški palači Attems: Od grafičnih predlog do fresk. +386 1 425 78 00 [Internet]. 8. oktober 2021. [citirano 6. december 2021.];26(2). Dostopno na: https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/10436
Rubrike
Articles