Reprezentacije ameriških staroselcev v kontekstu Adamičevega pisanja o (novih) priseljencih
DOI:
https://doi.org/10.3986/dd.2020.1.02Ključne besede:
Louis Adamič, ameriški staroselci, priseljenci, ZDA, medkulturnostPovzetek
Članek se ukvarja z vprašanjem, kakšno pozornost je Louis Adamič v izbranih delih in javnem angažiranju namenjal ameriškim staroselcem v primerjavi s svojim pisanjem o novih priseljencih v kontekstu razumevanja ohranjanja priseljenske identitete, problema integracije in oblikovanja ameriške nacionalne identitete. Poleg tega raziskuje načine, na katere je avtor obravnaval medkulturne in medetnične odnose v ZDA s stališča ameriških staroselcev. Analizirana so predvsem tri njegova dela: Moja Amerika (1938), Iz mnogih dežel (1940) in Narod narodov (1945). Glavna ugotovitev je, da Adamič ameriškim staroselcem ne posveča enake pozornosti kot (evropskim) priseljencem, kljub temu pa »indijanske zgodbe« ni popolnoma zanemaril. V nekaterih svojih delih, najbolj v Narodu narodov, jih je še zlasti vzporejal s (problematičnim) položajem temnopoltih v Združenih državah v času, ko je bil ta prostor koloniziran ali »z mečem ali s knjigo«.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki