Učenje slovenskega jezika in ohranjanje slovenske kulture v Bosni in Hercegovini
DOI:
https://doi.org/10.3986/2025.2.14Ključne besede:
dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, lektorati slovenščine v tujini, slovenščina, slovenska društva, Bosna in HercegovinaPovzetek
Stiki med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino so tesni, kar med drugim lahko pripišemo bogati zgodovini preseljevanja ljudi med državama. Avtorja se v prispevku osredotočata na sodelovalni vidik med različnimi ustanovami in organizacijami, ki so vpete v procese poučevanja slovenščine in/ali ohranjanja slovenske kulture v Bosni in Hercegovini. Posebna pozornost je namenjena vključevanju poučevanja slovenščine na univerzitetni ravni izobraževanja, saj je slednje po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije za skoraj dvajset let zastalo.
Prenosi
Literatura
Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. (2025). Predstavitev programa Slovenščina na tujih univerzah. Centerslo.si. https://centerslo.si/na-tujih-univerzah/predstavitev-
programa-stu
Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka. (n.d.). Bilteni. Udruzenjetriglav.com. https://udruzenjetriglav.com/sl/bilteni
Gril, A., Autor, S., & Žmavc, J. (2022). Učenci s priseljenskim ozadjem pri pouku na daljavo v drugem valu epidemije bolezni Covid-19 v Sloveniji. Dve domovini / Two Homelands, 56, 169–184. https://doi.org/10.3986/dd.2022.2.12
Hanuš, B. (ur.). (2013). Kakšna dobra knjiga! = Kakva dobra knjiga! Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav.
Hanuš, B. (2019). Križkraž – Slovenijo spoznaš. Hart.
Hanuš, B. (2020). Markova čelada - Helmeti i Markos - Marko‘s helmet - Markova kaciga - Šlem Marko. Miš.
Hanuš, B. (2022). Uz kafu = Kavni krog. Udruženje Slovenaca Republike Srpske »Triglav« = Društvo Slovencev Republike Srbske »Triglav«.
Josipovič, D. (2015). Slovenski otroci v migracijskih statistikah jugoslovanskega prostora: od migracijskih družin do »pionirskih« migracij. V J. Žitnik Serafin (ur.), Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje (str. 145–156). Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612548469
Južnič, S. (1983). Lingvistična antropologija. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo.
Kalc, A., Milharčič Hladnik, M., & Žitnik Serafin, J. (2020). Doba velikih migracij na Slovenskem. Založba ZRC.
Kalin, J., Skubic Ermenc, K., & Mažgon, J. (2021). Izzivi vodenja šole v času izrednih razmer. Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies, 72(138), posebna številka, 130–149.
Koblar, S. (ur.). 2008. Četrta stran trikotnika: Slovenci v Bosni in Hercegovini: 1878–2000. Mladinska knjiga.
Kovč, D., & Kremenović, M. (2012). Katalog udruženja nacionalnih manjina Republike Srpske. Savez nacionalnih manjina Republike Srpske.
Kržišnik - Bukić, V. (2007). Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pričevanja, spomine in literarne podobe: 1831–2007. Inštitut za narodnostna vprašanja.
Lokar, M. (2013). Zelen kot Slovenija in rdeč kot ljubezen: slovenski jezik med Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije. Dve domovini / Two Homelands, 38, 141–151. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HONZEJ2
Luckmann, T. (1991). Jezik in osebna identiteta. Teorija in praksa, 28(7), 796–803.
Lukšič Hacin, M. (ur.). (2024). Slovenske selitve v socializmu. Založba ZRC.
Lutar, M. (ur.). (2016). Letno poročilo 2015. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko.
Lutar, M. (ur.). (2017). Letno poročilo 2016. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko.
Lutar, M. (ur.). (2018). Letno poročilo 2017. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko.
Lutar, M. (ur.). (2019). Letno poročilo 2018. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko.
Lutar, M. (ur.). (2020). Letno poročilo 2019. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko.
Lutar, M. (ur.). (2021). Letno poročilo 2020. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko.
Lutar, M. (ur.). (2022). Letno poročilo 2021. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko.
Lutar, M. (ur.). (2023). Letno poročilo 2022. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko.
Lutar, M. (ur.). (2024). Letno poročilo 2023. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko.
Marjanović, A. (2015, 29. september). Otvaranje lektorata slovenačkog jezika u Sarajevu. Udruzenjetriglav.com. https://udruzenjetriglav.com/sr/dogadjaji/594
-odprtje-lektorata-slovenskega-jezika-v-sarajevu
Milharčič Hladnik, M., & Vižintin, M. A. (2024). Organiziranost in življenjske zgodbe slovenskih izseljenk in izseljencev. V M. Lukšič Hacin (ur.), Slovenske selitve v socializmu, 145–254. Založba ZRC.
Ocepek, P. (2019a). Slovenistika na Univerzi v Banjaluki. V M. Nidorfer Šiškovič, S. Kranjc & M. Lutar (ur.), Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani (str. 41). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ocepek, P. (2019b). Slovenistika na Univerzi v Sarajevu. V M. Nidorfer Šiškovič, S. Kranjc & M. Lutar (ur.), Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani (str. 38–40). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ocepek, P. (2020). »Ne, ne zapirajmo, odprimo!« O lektoratu slovenskega jezika na Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF UNSA. V D. Karahasan (ur.), U zrcalu sjećanja... Zbornik radova u spomen na profesora Ilijasa Tanovića. Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Odsjek za slavenske jezike i književnosti.
Ocepek, P. (2022). Izvještaj o radu – lektorat za slovenski jezik (2015–2023). Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Odsjek za slavenske jezike i književnosti.
Papež Adamič, V. (2009). Od prednikov do potomcev: Slovenci v Slatini in Banjaluki 1923–2008/Od predaka do potomaka: Slovenci u Slatini i Banjaluci 1923–2008. Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav.
Pavček, S. (2017). U srčanom džepu/V srčnem žepu. Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav = Udruženje Slovenaca Republike Srpske Triglav.
Razpotnik, B. (2023a, 20. december). Socioekonomske značilnosti meddržavnih selivcev, 2022: Lani pozitiven selitveni prirast terciarno izobraženih. Stat.si. https://stat.si/StatWeb/News/Index/11548
Razpotnik, B. (2023b, 14. julij). Selitveno gibanje, 2022: Selitveni prirast največji med državljani Ukrajine.Stat.si. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11211
Rogelj, J. (2001). Petdeset let dela Slovenske izseljenske matice. V M. Trebše – Štolfa & M. Klemenčič (ur.), Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice (str. 15–52). Združenje Slovenska izseljenska matica.
Tomažič, D. (2018). Slovenačka etnička manjina u Bosni i Hercegovini = Slovenska etnična manjšina v Bosni in Hercegovini. Udruženje Slovenaca Republike Srpske Triglav = Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav.
Trebše Štolfa, M., & Klemenčič, M. (ur.). (2001). Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Slovenska izseljenska matica.
Uduč, A. (2011). Vseeno kdaj, vseeno kje – vedno smo Slovenci/ Bilo kad, bilo gdje – uvijek smo Slovenci. Grafomark.
Uduč, A. (2014). Vseeno kdaj, vseeno kje – vedno smo Slovenci 2/ Bilo kad, bilo gdje – uvijek smo Slovenci 2. Grafomark.
Vižintin, M. A. (2015). Otroci in dopolnilni pouk slovenščine v Bosni in Hercegovini: od jezika prednikov do jezika prihodnosti. V J. Žitnik Serafin (ur.), Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje (str. 157–173). Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612548469
Vižintin, M. A. (2021). Začetki dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Nemčiji v 20. stoletju. Dve domovini / Two Homelands, 54, 189–204. https://doi.org/10.3986/dd.2021.2.14
Vižintin, M. A., & Kern, B. (2022). Začetni tečaj slovenščine in medkulturni dialog pri vključevanju otrok priseljencev. Dve domovini / Two Homelands, 56, 131–148. https://doi.org/10.3986/dd.2022.2.10
Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (n.d.). Dopolnilni pouk. Stičišče – slovenščina za Slovence po svetu. ZRSS.si. https://www.zrss.si/sticisce/dopolnilni-pouk
Žitnik Serafin, J. (ur.) 2014. Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612546687
Žitnik Serafin, J. (2015). Recipročnost ali simetrija? primerjava kulturnih interesov in možnosti dveh manjšin. Dve domovini / Two Homelands, 42, 113–126. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F2M7EDP3
Žmavc, J., Autor, S., & Gril, A. (2020). »Tudi mama se vam zahvaljuje in vas pozdravlja – Pedagoški proces z otroki priseljencev med epidemijo Covida-19. Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies, 71(4), 58–74.
Intervjuji
Hanuš, Barbara (2022). Izzivi poučevanja v času koronaepidemije.
Lektorice, lektorji (L1, L2, L3).
Slovenska društva v Bosni in Hercegovini (D1–D4).
Študentke, študenti (Š1–Š11).
Učenke, učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture (S1–S5).
Učiteljici dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture (U1, U2).
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
