Slovenski emigranti n a začetku devetdesetih let - regionalna analiza
Povzetek
Z empiričnim pristopom avtorica analizira slovenske izseljence s stalnim bivališčem v Sloveniji, in sicer s pomočjo podatkov dveh popisov prebivalstva (1981 in 1991) in Zavoda za zaposlovanje. Zanimata jo dva vidika: izvor in odhajanje oz. vračanje izseljencev v času med obema popisoma. Upošteva vse izseljence in posebej tudi bolj izobražene. Zaradi razlik med regijami upošteva tudi lokalni vidik. Njen sklep: v 80. in v začetku 90. let je bil beg možganov realnost tudi pri Slovencih.
Prenosi
Literatura
Bevc M ilena (nosilec), Frančiška Logar: A naliza obsega in nekaterih značilnosti slovenskih zdomcev s poudarkom n a tistih z visoko izobrazbo, 1. Del raziskave Beg možganov in gospodarski razvoj Slovenije, Ljubljana, Inštitut za ekonom ska raziskovanja, 1992.
Brezposelni po stopnjah strokovne izobrazbe v letih 1981 in 1991, Interno gradivo, Ljubljana, Zavod RS za zaposlovanje, 1992.
K ukar Stanka: Regionalni razvoj in regionalizacija Slovenije - II. Faza , Ljubljana, Inštitut za ekonom ska raziskovanja, 1992.
Osebe na začasnem delu v tujini in njihovi družinski člani ter osebe, ki so se vrnile z začasnega dela v tujini - Popis prebivalstva 1991, končni podatki, Ljubljana, Zavod RS za statistiko, 1992.
Poročilo za leta 1981 do 1991, Ljubljana, Zavod RS za zaposlovanje, 1982 do 1992.
R ezultati raziskovanj, Zavod RS za statistiko, št. 282, Ljubljana, 1982.
R ezultati raziskovanj, Zavod RS za statistiko, št. 307, Ljubljana, 1983.
R ezultati raziskovanj, Zavod RS za statistiko, št. 432, Ljubljana, 1988.
Statistične informacije, Zavod RS za statistiko, Ljubljana, 1992, št. 188 in 194.
Trends in International M igration, Paris, OECD, 1992.
Zaposleni po stopnjah strokovne izobrazbe v letu 1991 (31. 12.), Interno gradivo, Ljubljana, Zavod RS za zaposlovanje, 1992.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki