Vloga »izvornega« prostora v narodnostnem opredeljevanju: primer devetih »slovenskih« izseljencev in njihovih potomcev, živečih v Mendozi v Argentini

Avtorji

  • Jernej Mlekuž

Povzetek

Povezanost skupinske identitete neke družbene skupine s prostorom, v katerem biva, se oblikuje skozi družbene odnose in ne izhaja iz prostora samega. Izseljenci in njihovi potomci so v stalni razdvojenosti med odnosi, ki jih imajo z večinsko družbo, in odnosi znotraj izseljenske skupnosti in družine; s tem tudi v stalni razdvojenosti med »izvorno«in novo domovino. Navezanost oziroma pripadnost »izvornemu« prostoru se tesno povezuje s pripadnostjo »izvorni« kulturi oziroma »izvorni« etnični (narodni) identiteti, čeprav odnos ni vedno linearen. Največkrat je tudi težko ali nemogoče razlikovati med miljejem prostora in kulture, med občutki teritorialne vezanosti ali pripadnosti in etnično ali nacionalno samozavestjo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Južnič, S., 1987: Antropologija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede in D ržavna založba Slovenije, 341 str.

Kučan, A., 1996: D ejavniki nacionalne prostorske identitete v Sloveniji. D oktorska disertacija. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Inštitut za krajinsko arhitekturo.

Smith, A. D., 1991: N ational Identity. U niversity o f Nevada Press, 226 str.

Žigon, Z., 1998: Otroci dveh domovin: Slovenstvo v Južni Ameriki. Ljubljana: ZRC SAZU, 269 str.

Prenosi

Objavljeno

2000-01-01

Kako citirati

Mlekuž, J. . (2000). Vloga »izvornega« prostora v narodnostnem opredeljevanju: primer devetih »slovenskih« izseljencev in njihovih potomcev, živečih v Mendozi v Argentini. Dve Domovini, (11-12). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/13220

Številka

Rubrike

Članki