Slovenska povojna politična emigracija in razvoj ideje o neodvisnosti Slovenije
Povzetek
V prispevku je predstavljeno narodnopolitično delovanje slovenske povojne politične emigracije, ki je kljub svoji maloštevilnosti in neenotnosti uspela izoblikovati številne režimu v domovini nasprotne predloge o bodoči državni ureditvi Slovenije. Glede na programe, ki so jih predlagali, lahko izseljence razdelimo na dva dela: skupine, ki so se zavzemale za Slovenijo v okviru demokratične Jugoslavije in skupine, ki so se zavzemale za suvereno in neodvisno Slovenijo. Ideja slednjih je že sredi osemdesetih dobila pomen edine za razvoj slovenskega naroda sprejemljive rešitve, kar se je kasneje izkazalo tudi v enotni podpori osamosvojitvenim težnjam Slovenije.
Prenosi
Literatura
A k c ija -z b o rn ik za družbena vprašanja (ur. Franc Jeza), Trst 1981.
A lternativa - zbornik za družbena vprašanja (ur. Franc Jeza), Trst 1978.
D em okracija — zbornik za družbena vprašanja (ur. Franc Jeza), Trst 1980.
Drnovšek, M., Odnos Partije do slovenske em igracije, Temna stran m eseca (ur. Drago Jančar), Ljubljana 1998 str. 234-247.
Glas Slovenske kulturne akcije, Buenos Aires 1954- (Izdaja Slovenska kulturna akcija).
Iniciativa - zbornik za družbena vprašanja (ur. Franc Jeza), Trst 1979.
Klem enčič, M., A m eriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji, M aribor 1987.
Klem enčič, M., Izseljenske skupnosti in ustanavljanje novih držav v vzhodni Srednji Evropi: prim er Slovencev, 1. del, Zgodovinski časopis, letn. 50, št. 3 (1996), str.391-407.
Klem enčič, M ., Izseljenske skupnosti in ustanavljanje novih držav v vzhodni Srednji Evropi: prim er Slovencev, 2. del, Zgodovinski časopis, letn. 50, št. 4 (1996), str. 573-583.
Klem enčič, M., Pregled stališč in delovanja slovenskih izseljencev v ZDA v zvezi z Jugoslovansko idejo od leta 1914 do leta 1992, Časopis za zgodovino in narodopisje, letn. 65, št. 1 (1994), str. 55-65.
Klem enčič, M ., Slovenia as Part o f a U nited Europe in the Political Philosophy o f Slovene Em igrants from Louis Adamic to M iha Krek, Intelektualci v diaspori - Intelectuals in Diaspora (ur. Irena Gantar Godina), Ljubljana 1999, str. 43-58.
Klemenčič, M., Slovenska izseljenska zgodovina kot del slovenske nacionalne zgodovine, Zgodovinski časopis, letn. 52, št. 2 (1998), str. 175-193.
N arodni odbor za Slovenijo. Nam en naše narodne politike, Svobodni pogledi na slovensko preteklost, sedanjost in prihodnost 3 (ur. M iloš Stare), Buenos Aires 1980.
Neodvisna Slovenija (ur. Franc Jeza), Trst 1983.
Novak, B., Geneza slovenske državne ideje med em igracijo, Slovenci in država (ur. Bogo Grafenauer), Ljubljana 1995, str. 295-305.
Novak, B. C., Trieste 1941-1959: The Ethnic, Political and Ideological Struggle, Chicago-London 1970.
let po M ajniški deklaraciji, rokopis, hrani Rokopisna zbirka NUK, objavljeno tudi v: Svobodna Slovenija (Buenos Aires, 25. 5. 1967) in Am eriška dom ovina (C leveland, 5. 6. 1967).
Sij slovenske svobode, Buenos Aires 1969-1980.
Slovenci in država (ur. Bogo Grafenauer), Ljubljana 1995.
Slovenska država, Chicago 1950-1954, od leta 1954 dalje Toronto. (Izdaja Slovenska narodna zveza v Kanadi).
Slovenska pot, Buenos Aires 1953-1966 (Izdaja društvo Slovenski dom).
Slovenska svoboda, M unchen 1964- (Izdaja Akcijski odbor za neodvisno Slovenijo).
Slovenski glas, Celovec-M aribor-Celje-Ljubljana-Trst-Gorica-Zurich 1978-( 1983) (Izdaja Slovensko narodno predstavništvo).
Sm er v slovensko državo, Buenos Aires 1965-1984 (Izdaja Slovensko državno gibanje v Argentini).
Svobodna Slovenija, Buenos Aires 1948-.
Švent, R., Politična migracija, Enciklopedija Slovenije, 9. knjiga, Ljubljana 1995, str.78 in 79.
Žebot, C., N em inljiva Slovenija. Spomini in spoznanja iz razdobja sedem desetih let od M ajniške deklaracije, Ljubljana 1990.
Žebot, C., Slovenija včeraj, danes in jutri, Celovec 1967.
Žebot, C., Slovenija včeraj, danes in jutri, 2. del, Celovec 1969.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
