Migracije nacionalizacije glasbe: od ljudske k narodnozabavni
DOI:
https://doi.org/10.3986/dd.2023.2.06Ključne besede:
ljudska glasba, narodnozabavna glasba, kulturni nacionalizem, kulturna politika, nacionalna identitetaPovzetek
V prispevku sta obravnavani ljudska in narodnozabavna glasba z vidika razvoja njunih simbolnih pomenov za ožjo in širšo skupnost. V središču opazovanja glasbenih zvrsti, ki v sebi združujeta številne dihotomije, je prav migriranje oz. prehajanje pomenov, moralnih in estetskih vrednot iz enega obdobja v drugega, iz ene skupnosti v drugo ali iz enega družbenega sloja v drugega. Če je v 20. stoletju ljudska glasba predstavljala eno ključnih narodnoreprezentativnih vsebin, pa je v zadnjih desetletjih ta vloga poleg nje začela pripadati tudi narodnozabavni glasbi, saj je slednjo v svojo agendo začela sprejemati državna politika in jo s tem legitimirala kot nacionalnoreprezentativni simbol.
Prenosi
Literatura
Anttonen, P. J. (2005). Tradition through Modernity: Postmodernism and the Nation-state in Folklore Scholarship. Finnish Literature Society.
Baker, C. (2010). Sounds of the Borderland: Popular Music, War and Nationalism in Croatia Since 1991. Ashgate.
Barber-Keršovan, A. (2003). Musicology went Pop: Raziskovanje globalnih glasbenih tokov skozi prizmo nacionalnih šol in drugih znanstvenih konvencij. Muzikološki zbornik, 39, 61–68.
Barbo, M. (2003). Slovenska zborovska stvaritev. 2, Ljudske pesmi. V M. Gobec (ur.), Slovenska zborovska stvaritev 2, Ljudske pesmi (str. 155–161). Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnost.
Bašin, M. (1980/81). Slovenski godci v Cankarjevem domu. Glasbena mladina, 11(4), 8.
Beard, D. Š., & Rasmussen, L. V. (ur.). (2020). Made in Yugoslavia: Studies in Popular Music. Routledge.
Bobnič, R., Majsova, N., & Šepetavc, J. (2022). What is the Affect of a Merry Genre? The Sonic Organization of Slovenian Folk Pop as a (Non)Balkan Sound. Journal of Sonic Studies, 23. https://www.researchcatalogue.net/view/1599014/1599022/0/0
Bohlman, P. V. (2004). The Music of European Nationalism: Cultural Identity and Modern History (Vol. 1). ABC-CLIO.
Ceribašić, N. (2003). Hrvatsko, seljačko, starinsko i domaće: Povijest i etnografija javne prakse narodne glazbe u Hrvatskoj. Institut za etnologiju i folkloristiku.
Čvoro, U. (2014). Turbo-folk Music and Cultural Representations of National Identity in Former Yugoslavia. Routledge.
Dne 19. septembra 1970 … (1970). Glasbena mladina, 1(1), [1].
Eterović, A. (2007). Folklorne skupine in narodno-zabavni ansambli: O neposrečenosti kombinacije. Folklornik, 3, 53.
Eterović, A. (2010). O »štancanju« in »ljudskosti«. Folklornik, 6, 27.
Giessen, H. W. (1995). The new German Nazism: Pop song texts as indicators. Popular Music & Society, 19(1), 107–132.
Golež Kaučič, M. (2003). Ljudsko in umetno: Dva obraza ustvarjalnosti. Založba ZRC, ZRC SAZU.
Hofman, A. (2010). Staging Socialist Femininity: Gender Politics and Folklore Performance in Serbia. Brill.
Igor Pirkovič o levičarskem udrihanju po narodno-zabavni glasbi: »Noro, noro, noro.« (2022, 5. februar). Nova24tv. https://nova24tv.si/slovenija/igor-pirkovic-o-levicarskem-udrihanju-po-narodno-zabavni-glasbi-noro-noro-noro
Jakšič, D., prir. M. Z. (1973). Neslavni rekorderji. Glasbena mladina, 4(2): 6–7.
Janša, J. [@JJansaSDS]. (2020, 14. julij). Magnifico je v svoji zvrsti dober glasbenik … [tvit]. Twitter. https://twitter.com/jjansasds/status/1283062829638201346?lang=en
Juvančič, K. (2002). ‚Kje so tiste stezice?‘: Poskusi revitalizacije tradicionalnih godb v Veliki Britaniji in Sloveniji od 19. do 21. stoletja [Diplomsko delo, Univerza v ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo].
Kimovec, F. (1917). O zunanjih vplivih na slov. narodno pesem. Dom in svet, 30(5/6), 63–212.
Klobčar, M. (2010). Zvrstnost slovenskih ljudskih pesmi: Refleksija pesemskega razvoja ali pogledov nanj. Traditiones, 39(2), 125–147.
Klobčar, M. (2020). The perception of bilingual songs in Slovenia and the cultural dimensions of language selection. Tautosakos darbai, 59, 209–228. http://www.llti.lt/failai/TD59_spaudai_internetine%20versija-193-212.pdf
Kogoj, M. (1921). O narodni pesmi. Dom in svet, 34(4/6). https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B1TISEEW
Kos, D. (2014). Globalizacija utopij ali distopij? Teorija in Praksa, 51, 68–90.
Kovač, S. (2022, 5. februar). Levica in narodno-zabavna glasba: Poniževati tisto, kar je prišlo iz ljudstva in je namenjeno ljudstvu, je hudo narobe. Nova24tv. https://nova24tv.si/slovenija/o-ponizevati-tisto-kar-je-prislo-iz-ljudstva-in-je-namenjeno-ljudstvu-je-hudo-narobe
Kovačič, M. (2012). In Search of the “Folk Character” We Would Like to Hear: The Dichotomy between Folk, the Profession, and Scholarship. Traditiones, 41(1), 77–90. https://doi.org/10.3986/Traditio2012410107
Kovačič, M. (2014). »Kje so ljudski godci?«: Refleksija preteklih konceptov in možnosti novih opredelitev ljudskega godčevstva. Glasnik SED, 54(3), 12–20.
Kovačič, M. (2015a). Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih v prvih desetletjih 20. stoletja. Znanstvena založba Filozofske fakultete. http://slovenskaglasbenadela.ff.uni-lj.si/mojca-kovacic-glasbena-podoba-ljudske-pesmi-v-rokopisnih-tiskanih-in-zvocnih-virih-v-prvih-desetletjih-20-stoletja
Kovačič, M. (2015b). V deželi harmonike – nacionalizacija 87 harmonike v slovenskem kontekstu. V J. Mlekuž (ur.), Venček domačih. Predmeti, Slovencem sveti (str. 87–116). Založba ZRC, ZRC SAZU.
Kovačič, M., & Šivic, U. (2017). Narodno-zabavna glasba. Register nesnovne kulturne dediščine. http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/narodno-
zabavna-glasba.
Knific, B. (b. n. l.). Folklorne skupine in narodnozabavni ansambli. JSKD. https://www.jskd.si/folklorna-dejavnost/narodno_zabavni__folklora.htm
Kratochvíl, M. (2015). “Our song!”: Nationalism in folk music research and revival in socialist Czechoslovakia. Studia Musicologica, 56(4), 397–405.
Kumer, Z. (1978). Ljudska pesem v sodobnosti. V S. Kremenšek & A. Baš (ur.), Pogledi na etnologijo (str. 335–364). Partizanska knjiga.
Kunej, D. & Kunej R. (2016a). Glasba z obeh strani: Gramofonske plošče Matije Arka in Hoyer tria. Založba ZRC, ZRC SAZU; Rokodelski center.
Kunej, R., & Kunej, D. (2016b). Folklorna skupina v diaspori: Soočanje tradicije in ustvarjalnosti v Ameriki. Etnolog, 26(=77), 49–64.
Leerssen, J. (2005). The Cultivation of Culture: Towards a Definition of Romantic Nationalism in Europe. Universitet van Amsterdam.
Marolt, F. (1935). Slovenska narodna pesem. [Neobjavljen tipkopis]
Marolt, F. (1947). Poročilo k dopisu Radio komiteja FNRJ III, 5. 11. 1947. [Neobjavljen tipkopis]
Marty, M. (2015). Glasba gre na pot: Razprave o izseljenstvu. Dve domovini / Two Homelands, 41, 89–99. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JEEMXCQY
Marty, M. (2022). Migracije in glasba med Slovenci v Švici [Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo].
Molek, N. (2017). Avsenik in Buenos Aires: Transnational identification processes through polka performances among the descendants of Slovenian political exiles in Argentina. Studia Ethnologica Croatica, 29(1), 357–384.
Muršič, R. (1992/93a). Dario Marušič: raziskovalec istrske ljudske glasbe in godec. Glasbena mladina, 23(4), 10.
Muršič, R. (1992/93b). Predstavitev slovenske ljudske godbe v belgijskih šolah. Glasbena mladina, 23(6), 10–11.
Muršič, R. (2000). Trate vaše in naše mladosti: Zgodba o mladinskem in rock klubu. Subkulturni azil.
Omerzel Terlep, M. (1991). Zvočna identiteta slovenskih ljudskih glasbil. V I. Cvetko (ur.), Med godci in glasbili na Slovenskem: Razgledi (str. 7–26). Slovenski etnografski muzej, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Sekcija za glasbeno narodopisje.
Peček, M. & Zupančič, K. (2022, 1. februar). Simbolika sodobne narodnozabavne glasbe. Oddaja Glasbena zgodba, Radio Slovenija, Val 202. https://val202.rtvslo.si/podkast/glasbena-zgodba/173251537/174844413
Pettan, S. (1995). K drugi godbi Roberat Leydija. V R. Leydi (ur.), Druga godba: Etnomuzikologija (str. 312–320). ŠKUC, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Pettan, S. (2000). Alan P. Merriam in njegova antropologija glasbe. V Komavec, M. (ur.), Alan P. Merriam: Antropologija glasbe. Znanstveno in publicistično središče.
Pisk, M. (2012). Nacionalizacija ljudske pesemske tradicije Goriških brd. Slavistična revija, 60(3), 483–498.
Pisk, M. (2020). Language Switching in (Folk) Songs along the Slovenian-Italian Border. Tautosakos Darbai, 60, 79–93.
Pistrick, E. (2012). Spatial Detachment – emotional detachment: delocalizing and Instrumentalizing local musical practice in the communist regimes of Southeastern Europe. Südosteuropäische Hefte, 1(2), 77–87.
Porle, S. (1994). Glasba z vseh štirih koncev sveta v letu 1994. Glasbena mladina, 25(3/4), 14–15.
Potter, P. M. (2005). What is “Nazi Music”? The Musical Quarterly, 88(3), 428–455.
Ramnarine, T. K. (2003). Ilmatar’s Inspirations: Nationalism, Globalization, and the Changing Soundscapes of Finnish Folk Music. University of Chicago Press.
Rauch, T. (1988/89). Kaj »folk« dela s »folkom«. Glasbena mladina, 19(1), 15.
Ravnič, R. (1995). Bera posnetkov. Glasbena mladina, 25(7), 22.
Seznam nosilcev reda za zasluge Republike Slovenije (2022). V Wikipedija: prosta enciklopedija. https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_nosilcev_reda
_za_zasluge_Republike_Slovenije
Sivec, I. (1998). Vsi najboljši muzikanti: 1. del: Razvoj narodnozabavne glasbe od začetkov do leta 1998. ICO.
SLS za posthumno podelitev Prešernove nagrade Lojzetu Slaku ter Slavku in Vilku Avseniku (2021, 29. september). SLS. https://www.sls.si/15899/sls-za-posthumno-podelitev-presernove-nagrade-lojzetu-slaku-ter-slavku-in-vilku-avseniku
Stanković, P. (2021). Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe. Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.
Stanković, P., & Bobnič, R. (2022). Občinstva sodobne slovenske narodnozabavne glasbe v kulturološki perspektivi. Družboslovne Razprave, 38(100), 131–162.
Strajnar, J. (1979). Slovenska ljudska glasba včeraj – danes – jutri. Glasbena mladina, 9(6), 16.
Strajnar, J. (1979/80). »Kej je moj mili dom …«: Na obisku pri slovenskih izseljencih v Franciji. Glasebna mladina, 10(2): 11.
Šaver, B. (2005). Nazaj v planinski raj: Alpska kultura slovenstva in mitologija. Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.
Šivic, U. (2007). Folk music between popular culture and institutional framing. Slovene Studies, 29(1/2), 57–76.
Šivic, U. (2008). Po jezeru bliz Triglava …: Ponarodevanje umetnih pesmi iz druge polovice 19. stoletja. Založba ZRC, ZRC SAZU.
Šivic, U. (2011). Bariton v ljudskem petju na Slovenskem. Folklornik, 7, 12–14.
Šivic, U. (2016). Raziskovalno delo Julijana Strajnarja. Traditiones, 45(2), 19–39.
Štritof, A. (1908). Nabirajte narodne pesmi! Koledar Družbe sv. Mohorja za prestopno leto 1908, 33–36.
Šubic, M. (2013, 8. avgust). Melodije bratov Avsenik cenjene v svetu, doma prezrte. Dnevnik. https://www.dnevnik.si/1042601466
Terseglav, M. (2007). Šolske pesmarice kot možni vir za ljudske pesmi. Traditiones, 36(2), 7–26.
Tomc, G. (2014). Pop mladina: Primerjava kulturnih študij mladinskih subkultur v Veliki Britaniji in Sloveniji v 20. stoletju. Teorija in Praksa, 51(2/3), 306–323.
Vodušek, V. (2003 [1977]). O sodobnih nalogah folkloristike. V M. Terseglav & R. Vrčon (ur.), Valens Vodušek, Etnomuzikološki članki in razprave (str. 23–25). Založba ZRC, ZRC SAZU.
Volk, N. (2008). TGDM, TGDM, TGDM, TGDM …: O problemih igranja na harmoniko. Folklornik, 4, 48–50.
Zabret, T. (2022a, 2. februar). Profesor s FDV o fašistoidnem potencialu narodnozabavne glasbe. Ivan Sivec odgovarja: Poniževati tisto, kar je prišlo spontano iz ljudstva, je hudo narobe. Domovina. https://www.domovina.je/profesor-s-fdv-o-fasistoidnem-potencialu-narodnozabavne-glasbe-ivan-sivec-odgovarja-ponizevati-tisto-kar-je-prislo-spontano-iz-ljudstva-je-hudo-narobe
Zabret, T. (2022b, 6. februar). Profesorji s FDV bi ob proučevanju dovzetnosti sodobne narodnozabavne glasbe za fašistoidne prisvojitve morali na kakšno gasilsko veselico. Domovina. https://www.domovina.je/zato-imamo-fdv-da-proucuje-dovzetnost-gasilskih-veselic-za-fasistoidne-prisvojitve
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
