Reprezentacije doma in hrepenenja po domu v procesih nacionalizacije slovenske narodnozabavne glasbe
DOI:
https://doi.org/10.3986/dd.2023.2.03Ključne besede:
dom, domovina, nacionalizacija, migracije, slovenska narodnozabavna glasbaPovzetek
Nacionalizacija glasbe je intenzivnejša v tistih glasbenih zvrsteh, ki jih narod prepozna kot tradicionalne. Pomembno vlogo pri tem pa imajo strokovnjaki, izvajalci, ustvarjalci, kulturna politika, potrošniki in množični mediji. Dom in domovina sta v svoji predstavni podobi ključna označevalca narodne pripadnosti. Toda v sodobnem kontekstu migracij je tudi pojem doma dobil nove konceptualne okvire. Avtorica v članku izhaja iz ugotovitev sodobnih študij doma v okolju migracij in jih primerja z njegovimi reprezentacijami v slovenski narodnozabavni glasbi, kjer kot prevladujoči označevalci narodnega nastopajo dom, domovina, Slovenija, hrepenenje, planine, slovenski kraji in mati.
Prenosi
Literatura
Adorno, T. W. (1986). Uvod v sociologijo glasbe. Državna založba Slovenije.
Anderson, B. (1998). Zamišljene skupnosti: O izvoru in širjenju nacionalizma. Studia humanitatis.
Barber-Keršovan, A. (1999). Na sledi kulturni identitete – Kaj je »slovenskega« v slovenski rock glasbi? Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 39(1), 4−9.
Bedina, K. (1999). Odnos Slavka Osterca do ljudske pesmi in nacionalizma v glasbi. Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 28(2), 281−287.
Besedilo.si – Slovenska glasbena besedila (b. n. d.). Pridobljeno na https://www.besedilo.si
Brujić, M. (2020). “There’s No Place Like Home”: Female EU Migrants in Belgrade. Dve domovini / Two Homelands, 52, 25−41. https://doi.org/10.3986/dd.2020.2.02
DeNora, T. (2000). Music in Everyday Life. Cambridge University Press. https://www.academia.edu/10056207/De_Nora_Music_in_Everyday_Life
Ferbežar, I. (1995). Besedila Avsenikovih narodnozabavnih popevk 1953−1985 ali popevčice milemu narodu. Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 24, 331−339. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YY5HL1DO/f51243e8-ec76-406a-9b70-e9ea62fadb71/PDF
Gabrovec, A. (2016). Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede].
Golob, T. (2009). Slovenian Migrants in Transnational Social Spaces: Exploring Multilayered Identifications and Ambivalent Belongings. Anthropological Notebooks, 15(3), 65–77.
Golob, T. (2010). Predstave doma v pripovedih slovenskih in irskih povratnih – transnacionalnih migrantov. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 50(1), 2, 5−12.
Hafner-Fink, M., Kurdija, S., Malnar, B., Uhan, S., & Stanković, P. (2022). Slovensko javno mnenje, 2021/1: Ogledalo javnega mnenja, Stališča o zdravju in zdravstvu (ISSP 2021), Stališča o tožilstvu in pravosodju, Šport, Glasba [Podatkovna datoteka]. Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: SJM211. https://doi.org/10.17898/ADP_SJM211_V1
Hield, F., & Price, S. (2018). “I realised it was the same song”: Familiarisation, assimilation and making meaning with new folk music. The International Journal of Traditional Arts, 2, 1–23.
Kumer, Z. (1996). Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi. ZRC SAZU.
Jercog, A. (2008). S polko v svet: glasbene poti bratov Avsenik. Založba Avsenik.
Jercog, A. (2017). Slavko Avsenik: življenje za glasbo. Mladinska knjiga.
Juvančič, K. (2005). The popularization of Slovenian folk music between the local and global: redemption or downfall of national heritage. Traditiones, 34(1), 211–215. https://doi.org/10.3986/Traditio2005340117
Mauwa, C. (2020). Influence of traditional musics in modern genres. Ethnomusicology University of KwaZulu Natal, julij 2020, 1−9. http://dx.doi.org/10.13140/RG.2.2.19041.12648
Milharčič Hladnik, M. (2009). Moje misli so bile pri vas doma: Poti prehodov v pismih. V M. Milharčič Hladnik & J. Mlekuž (ur.), Krila migracij: Po meri življenjskih zgodb (str. 23−58). Založba ZRC, ZRC SAZU.
Ministrstvo za kulturo (2017, 7. marec). Register nesnovne dediščine – enota: Narodno-zabavna glasba, 1−3. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00057.pdf
Muršič, R. (1993). Neubesedljive zvočne igre: od filozofije k antropologiji glasbe. Akademska založba Katedra.
Omerzel Terlep, M. (1999). Zvočna identiteta slovenskih pokrajin. Anthropos, 31(4−6), 278−282.
Pamukova-Saveska, G. (2014). The Notion of Home and Its Role in the Identification of the Self through National Identity: Silyan the Stork and the Black Hole of the Macedonian Identity Narration. Култура/Culture, 7, 103−112. http://journals.cultcenter.net/index.php/culture/article/view/34
Pompe, G. (2012). Ideologija v glasbi in ideologija o glasbi. V A. Bjelčevič (ur.), Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (str. 77−82). Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Sivec, I. (2002). Tisoč najlepših besedil. ICO.
Smith, A. D. (1991). National Identity. Penguin Books.
Stanković, P. (2021). Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe. Založba FDV.
Šaver, B. (2005). Nazaj v planinski raj: alpska kultura slovenstva in mitologija Triglava. Založba FDV.
Toplak, K. (2004). »Dobrodošli doma?« Vračanje slovenskih izseljencev v Republiko Slovenijo. Dve domovini / Two Homelands, 20, 35−51. http://twohomelands.zrc-sazu.si/sl/articles/show/136/dobrodoli-doma-vraanje-slovenskih-izseljencev-v-republiko-slovenijo
Walsh, K. (2006). British expatriate belongings: mobile homes and transnational homing. Home Cultures, 3(2), 123−144. https://www.researchgate.net/publication/233562095_British_Expatriate_Belongings_Mobile_Homes_and_Transnational_Homing
Wyman, M. (2001). Return migration – old story, new story. Immigrants & Minorities, 1(20), 1−18. https://www.researchgate.net/publication/233030025_Return_migration__old_story_new_story
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
