Slovenska kultura v Južni Ameriki po osamosvojitvi Slovenije

Avtorji

  • Zvone Žigon

Povzetek

Kulturno ustvarjanje slovenskih izseljencev v Južni Ameriki v zadnjem desetletju sta nedvomno zaznamovala nastanek samostojne Slovenije in prehod iz enostrankarskega in ideološko determiniranega sistema v sistem parlamentarne demokracije. V Argentini, kjer živi največ oseb slovenskega porekla, je prišlo do novega modela kulturnega delovanja. Tudi slovenska politična emigracija je dobila »stik« z domovino, saj je bila pred tem »odrezana«, (samo=izolirana) od izvorne domovine.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Irene Mislej. 1995. Kulturna zgodovina Slovencev v Južni Ameriki. V: Irene Mislej (ur.): Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki. Razprave FF, Ljubljana, str. 15-21.

Zlati jubilej SPZ Gallus - Argentina - Ob petdesetletnici. 1999. SPZ Gallus, Buenos Aires.

Glas Slovenske kulturne akcije, 1994-2000.

Oskar, Molek. 2001. Rokopis.

Prenosi

Objavljeno

2001-01-01

Kako citirati

Žigon, Z. . (2001). Slovenska kultura v Južni Ameriki po osamosvojitvi Slovenije. Dve Domovini, (14). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/13120

Številka

Št. 14 (2001)

Rubrike

Članki

Licenca

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki