Hrvaška bratska zveza, Zajedničar in druga generacija
Povzetek
Prispevek osvetljuje vlogo Hrvaške bratske zveze (HBZ) in njenega tedenskega glasila Zajedničar pri krepitvi etnične identitete druge generacije hrvaških priseljencev v ZDA. Prikazani so vzroki zaupanja članstva HBZ po prvi svetovni vojni ter strategija vodstva HBZ za pridobivanje novih članov. Osnovni podatki, ki jih avtor ob uporabi drugih virov analitično obravnava v svoji študiji, se v veliki meri naslanjajo na časopisne članke v omenjenem glasilu od leta 1928 do 1936.
Manj ...
Prispevek obravnava vpliv Zajedničarja, glasila Hrvaške bratske zveze (HBZ), na razvoj etnične identitete druge generacije hrvaških priseljencev v ZDA. Leta 1894 se je začel proces združevanja hrvaških bratskih podpornih društev, katerega cilj je bil oblikovanje "hrvaško ameriške" identitete. Do začetka dvajsetih let je HBZ kot rezultat takšnega združevanja obsegala že okoli 60.000 odraslih članov in 30.000 otrok, organiziranih v več kot 900 podružnicah širom ZDA. Proti koncu dvajsetih let pa so se morali voditelji HBZ soočiti s problemom upadanja članstva. Članstvo HBZ so po prvi svetovni vojni sestavljali predvsem starejši priseljenci, vse številnejši pripadniki druge generacije pa so zaradi močnega vpliva ameriških javnih medijev ter zaradi boljših pogojev socialnega zavarovanja s strani njihovih ameriških delodajalcev izgubljali interes za včlanjevanje v podružnice HBZ.
Da bi pridobili čimveč novih članov iz vrst mladih, so voditelji HBZ ustanovili "angleško govoreče podružnice" in angleški del Zajedničarja tedenskega glasila HBZ. Obe novosti sta spodbujali prepletanje tradicionalne hrvaške kulture z ameriško. Angleško govoreče podružnice so organizirale športne in zabavne dejavnosti, kakršne so bile tedaj priljubljene med ostalimi Američani, poleg tega pa so organizirale tečaje hrvaškega jezika, poučevale hrvaško zgodovino in zemljepis ter oživaljale hrvaške ljudske pesm i in družabne igre. Angleški del Zajedničarja je poročal mladim bralcem o kulturnih in športnih aktivnostih angleško govorečih podružnic. Uspeh takšne strategije sta zavirali dve okoliščini: odpor prve generacije članov H BZ proti omenjenim novostim in nastop ekonomske krize v ZDA. Starejša generacija hrvaških Američanov, k i se je spričo težkega gospodarskega položaja s trdim delom bojevala za golo preživetje, ni imela razumevanja za "neresne" interese mlade generacije. Delovanje angleško govorečih podružnic HBZ in angleški del Zajedničarja sta po njihovem
mnenju spodbujala tratenje časa njihove mladine za športne in zabavne igre ter jih odvračala od hrvaškega jezika in kulture. Takšne ugovore pa je kmalu zadušil uspeh nove strategije pri novačenju članstva HBZ, saj so angleško govoreče podružnice pritegnile na tisoče novih članov.
Drugo oviro pri krepitvi HBZ je povzročila ekonomske kriza v ZDA, zaradi česar številni člani H BZ niso več mogli plačevati članarine. Del razvojne strategije HBZ, katere namen je bil pridobivanje novih članov, je bila vključitev političnega delovanja v podružnice HBZ in v glasilo Zveze. Zajedničar je podpiral boj delavskih sindikatov proti brezposelnosti, zmanjševanju plač, novim pritiskom na delavce in diskriminaciji v kadrovski politiki. Angleški del Zajedničarja je seznanjal bralce z delavsko problematiko v različnih industrijah ter objavljal teoretične utemeljitve sindikalnega gibanja. Pripadniki druge generacije hrvaških Američanov, ki so bili sredi tridesetih let večinoma že zaposleni in so se soočali z enakimi problemi preživetja kot njihovi starši, so se zdaj množično včlanjevali v HBZ, saj jim je Zveza ponujala eno od poti organiziranega boja za izboljšanje položaja delavskega razreda.
Uspeh strategije krepitve članstva HBZ je bil očiten: od 50000 članov, kolikor jih je Zveza obsegala v začetku leta 1934, se je število članov povečalo na skoraj 100000 do druge svetovne vojne.
Prenosi
Literatura
Kate H. Claghorn, Slavs, Magyars, and Some Others in the New Immigration, Chrities (1904).
Johann Chmelar, The Austrian Emigration, 1900-1914, in Perspectives in American History VII (1973): Branko and Mita Colakovic, Yugoslav Migrations to America (SF: R & E Pubs.,1973).
Adam S. Eterovich, Yugoslav Migrations to the U.S. (Salt Lake City: Mormon Church, 1969).
Frank J. Sheridan, Italian, Slavic, and Hungarian Unskilled Laborers in the U.S., Bulletin of the Bureau of Labour, no. 72 (September 1907).
George J. Prpič, The Croatian Immigrants in America (NY: Philosophical Library, 1971).
George J. Prpič, South Slavic Immigration in America (Boston: Twayne, 1978).
Edward A. Zivich, From Zadruga to Oil Refinery: Croatian Immigrants and Croatian-Americans in Whiting, Indiana, 18 -1950, Ph.D. dissertation, State University of New York at Binghampton, 1977.
Gerald Govorchin, Americans from Yugoslavia (Gainesville: University of Florida Press, 1961).
Stjepan Gazi, Croatian Immigration to Allegheny County, 1882-1914 (Pittsburgh: Zajedničar, 1956).
Clement S. Mihanovich, Americanization of the Croats in St. Louis (St. Louis University Press, 1936).
John Badinovac, The Croatians as Pioneers in the Field of Fraternalism, The American Slav, September 1939.
Joseph Stipanovich, Collective Economic Activity among Serb, Croat and Slovene Immigrants, in Scott Cummings, ed.. Self Help in Urban America (Port Washington: Kenninkat, 1980).
Margaret Galey, Ethnicity, Fraternalism, Social and Mental Health, Ethnicity 4 (1977).
Statement of Purposes of Croatian Union of the U.S. (1894), reproduced in Prpič, Croatian Immigrants, op. cit., p. 126; By-Laws and Rules of the National Croatian Society of the (Pittsburgh: National Croatian Society, 1918).
Constitution and By-Laws of the Croatian Fraternal Union of America (Chicago: CFU, 1926).
Hard Times, Croatian Review, 1, 2 (December 1931).
Historijsko Statišcki (Cleveland: CFU, 1935), pp. 56-57.
Prpic, Croatian Immigrants, op. cit., pp. 284-291.
Joseph C. Brentar, The Social and Economic Adjustement of the Croatian Displaced Persons in Cleveland Compared with that of the Earlier Croatian Immigrants (SF: R & E Pubs., 1971).
Constitution and By-Laws of the CFU (Chicago: CFU, 1926).
CFU Edu cation Committee, Čitanka (Pittsburgh: Nakladom, 1923).
Lizabeth Cohen, Making a New Deal (NY: Cambridge Press, 1990).
Report of the English Editor of Zajedničar, Izvješča (Milwaukee: CFU,
.
Zajedničar, September 5 and November 11, 1928; September 4 and
November 6, 1929; June 18, 1930; January 7 and 28, 1931; June 22, 1932; August 29, 1934; January 2, December 4 and 25, 1935.
Zajedničar, October 23, 1929; January 7, 1931; July 13, 1932; Ja
nuary 22, march 25 and May 6, 1936; Zapisnik Treče konvencije (Gary: CFU, 1932), pp. 29, 74-77, and 229-300; CFU, Abecedarka (Pittsburgh: CFU, 1932).
Report of the English Editor of Zajedničar, Izvejšča (Milwaukee: CFU, 1935).
Zajedničar, January 20 and July 7, 1937; January 10 and April 3, 1940; Jugoslavia Kalendar 1939 (Chicago: Palandech, 1939), p. 24.
Zapisnik Treče Konvencije, op. cit., pp. 74-77; Zajedničar, March 18,
; August 29, 1934; May 18, 1935.
Zajedničar, March 14, 1934; May 6 and 13, June 10 and 24, December 30, 1936; December 22, 1937; James R Baldrica, Tamburitza Music, History and origin on the Iron Range of Minnesota, MA Thesis, University of Minnesota, 1978.
Hard Times, Croatian review, I, 2 (Dec, 1931); Zajedničar, December 10, 1930; April 22, 1931; September 14, 1932; June 7, 1933; May 29 and December 11, 1935.
Convention resolution reprinted in The CPU and the American Labor Movement, in CFU, A Brief Historical Review, 1894-1947 (Pit tsburgh: CFU, 1947), pp. 22-23.
Ivan Cizmic, Yugoslav Immigrants in the U.S. Labor Movement, in Dirk Hoerder, ed., American Labor and Immigration History (Urbana: University of Illinois Press, 1983).
James Barrett, Rob Ruck, and Steve Nelson, Steve Nelson: American Radical (Pittsburgh: University of Pittsburgh Press, 1981).
Hyman Berman, Education for Work and Solidarity: The Immigrant Miners and Radicalism on the Mesabi Range, unpublished paper, University of Minnesota, 1963.
Joseph Stipanovich, In Unity is Strength: Immigrant Workers and Immigrant Intellectuals in Progressive America: A History of the South Slav Social Democratic Movement, 1900-1918, unpublished Ph.D. dissertation, University of Minnesota, 1978.
Peter Rachleff, The Croatian-American Left, in Paul Buhle and Dan Georgakas, eds., Encyclopedia of the American Left (NY: Garland, 1990).
Peter Rachleff, Ethnicity and Class among Croatian-American during the Great Depression: Packinghouse Workers in South St. Paul, Minnesota, paper presented to Northern Great Plains History Conference, 1985.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
