Očipvejci in škof Baraga: Vzajemni vplivi skozi spovednico

Povzetek

V pričujočem članku skušam pojasniti, kako je Friderik Baraga, katoliški duhovnik in škof iz 19. stoletja, skozi zakrament pokore imel edinstven pristop do načina razmišljanja pripadnikov ljudstva Ojibwa in do njihove kulture. Skozi nekatera ustna izročila iz Michigana v Združenih Državah in iz Ontaria v Kanadi je pridobil vpogled tako v posebnosti jezika plemena Ojibwa kot v njihove duhovne dispozicije.

Sklicujoč se na Barago je bila ena od njegovih napomembnejših in veliko časa zahtevajočih misijonarskih dejavnosti »spovedovanje«. Spovednica je postala edinstven vir dejanskih in subjektivnih informacij o izvornem svetu. Bila je most med izvornim ustnim izročilom in evropsko-severnoameriškim literarnim pristopom. Strogo upoštevajoč pravila spovednega pečata je Baraga ohranjal zase podrobnosti in celo splošne podatke, ki so se mu razkrili v zakramentu pokore. Verjetno so mu zaradi take zanesljivosti domačini verjeli in z veseljem sprejeli ta forum, ki je bil kot njihovo duhovno videnje in iskanje smisla. V tem zakramentu so domačini razkrivali svoj notranji jaz in svojo povezanost s skupnostjo, kajti spoved je bila srečanje, podobno njihovi izkušnji s starejšimi in z zdravilci. S sprejemanjem žensk in deklet je bila spoved tudi enakopraven odnos, podoben načelom njihove lastne družbe. Ta spokorniška oblika je omogočala edinstven vpogled v zavedanje ljudstva Ojibwa, bila vodilo njihovemu svetu, in izoblikovala rzumevanje življenja ljudstva Ojibwa, ki ga je Baraga, »Snowshoe Priest« (duhovnik s snežnimi krpljami), uporabil tako v prevodu katekizmov, molitvenih knjig in knjig himn kot v kompilaciji slovničnega teksta in slovarja. Ljudstvo Ojibwa je Barago opremilo z razširjeno zavestjo, ki mu je, skupaj z njegovim strokovnim znanjem, služila pri posredovanju pri oblasteh, ko je prosil za spoštovanje pogodb in dogovorov, in pri kupovanju zemlje v njihovo dobro.