UMETNIŠKA ŠOLA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE

Povzetek

Umetniška šola Slovenske kulturne akcije, ki je delovala v letih med 1955 in 1960 v Buenos Airesu, predstavlja enega od treh poskusov vzpostavitve umetniškega šolanja med slovenskimi izseljenci po svetu. Za razliko do drugih dveh, ki sta bila delo posameznih umetnikov, gre tukaj za skupinski projekt izseljencev po vzoru evropskih visokih umetniških šol. Ustanovitelji šole, predvsem vodstvo SKA, so želeli ohraniti kontinuiteto slovenske umetniške tradicije in posredno preko umetnosti vplivati na kulturno in predvsem etnično zavest slovenskih izseljencev. Orisa delovanja šole in položaja umetnosti v okviru SKA sta podana na podlagi objav v biltenu SKA - GLAS Slovenske kulturne akcije, osebnih pričevanjih učencev, zapisih Marijana Marolta in drugih virih.

V umetniški šoli SKA so poučevali priznana slikarja Bara Remec in Milan Volovšek, kipar France Ahčin in umetnostni zgodovinar Marijan Marolt, ki so bili tuid aktivni člani likovnega odseka SKA. Prva in edina generacija dijakov umetniške šole je štela 8 ljudi. Priredili so štiri letne razstave in večkrat sodelovali pri likovnem opremljanju knjižnih izdaj SKA. Šolo je leta 1960 zaključilo 6 dijakov, od katerih le eden aktivno ustvarja in razstavlja, drugi pa so umetniško oblikovanje opustili. Večina se jih je usmerila v sorodne stroke, kot so umetnostna zgodovina, arhitektura, umetnostna obrt in podobno.

Šola je delovala le pet let in učitelji so vzgojili le eno generacijo umetnikov. Po tem času šola ni imela več finančne in moralne podpore skupnosti. Zakaj, lahko le ugibamo. Je šlo za konzervativen odnos skupnosti ali morda za politično nenaklonjenost do sodobne umetnosti, ki zaradi svojega univerzalnega jezika in vedno večjega zgledovanja po neslovenskih motiviki ni mogla biti več orodje za manipulacijo?

Polovica učiteljev je odšla po nekaj letih in kar se je začelo kot skupen entuziastičen projekt likovnega odseka SKA, se je kasneje zreduciralo na vztrajno, skoraj trmasto, idealistično in garaško delo ene osebe, Bare Remec. Marijan Marolt je s svojim poukom umetnostne zgodovine prav tako vztrajal do konca, vendar je šola po njegovih besedah pravzaprav postala nekakšna specialka Bare Remec. Edini ostanek začetne zavzetosti za uveljavljanje slovenske umetnosti v tujini je še danes aktivno delujoči likovni odsek SKA. Njegovi člani organizirajo likovne razstave, v biltenu SKA poročajo o likovnih dogodkih po svetu in pomagajo mlajši generaciji umetnikov pri uveljavitvi.