IZBRANI VIDIKI ZAPOSLOVANJA BENEŠKIH DEKLET V GOSPODINJSTVIH ITALIJANSKIH MEST: TIHA, GRENKO-SLADKA, NIKOLI POVSEM IZREČENA ZGODBA

Avtorji

  • Jernej Mlekuž

Povzetek

Prispevek obravnava slabo raziskan, toda zelo množičen pojav izseljevanja in zaposlovanja deklet iz Beneške Slovenije v gospodinjstvih italijanskih mest (predvsem v obdobju po drugi svetovni vojni). Izseljevanje žensk zaradi dela, zaposlovanja v gospodinjskem sektorju je bilo največkrat razumljeno kot »push« dejavnik revščine doma. Dekleta, ki so se izselila in sprejela to delo so bila največkrat predstavljena kot žrtve. Takšen pogled je, kot deloma pokaže besedilo z predstavitvijo nekaterih časopisnih prispevkov, v veliko primerih označeval in še označuje tudi izseljevanje, zaposlovanje deklet iz Beneške Slovenije v gospodinjstvih italijanskih mest. Podrobno branje osebnih pričevanj nekdanjih »dikel« nam v številnih primerih potrjuje »težo« tega pogleda, toda po drugi strani nam kaže pojav v veliko bolj kompleksni, pisani podobi. Dekleta, ki so »morala«, kot govori ta dominantna zgodba, »s trebuhom za kruhom« v italijanska mesta, se niso nujno počutila kot žrtve. Nekatera, kot govorijo osebna pričevanja, so iskala tudi »avanturo«, vsaj delno finančno neodvisnost, želela so se (vsaj nekoliko) otresti okov patriarhalne družine, zamenjati težka kmečka dela doma s privlačnejšim delom v gospodinjstvu ali zgolj spremembo v življenju. Pri tem ne gre zanemariti »privlačnosti« mesta, ki ni ponujalo le »nedosegljivega in sanjavega blišča«, ampak je odpiralo tudi nove življenjske perspektive. »Biti dikla« je največkrat pomenilo le začetno stopničko v socialni ali/in profesionalni mobilnosti deklet.

Pri kompleksnem razumevanju migracij je potrebno upoštevati tako vplive nekih širših družbenih struktur kot voljo, odločitve posameznikov ali kot bi temu hitro potezno rekli sociologi: »strukturo in delovanje«. In če se omejimo le ne eno, nam kvečjemu uspe ujeti le del, veliko bolj zanimive, večpomenske in kompleksne zgodbe.

Besedilo tudi poudari, da je potrebno osebna pričevanja, na katere se je v (približno) pol stoletja usedlo že veliko prahu, brati zelo pazljivo, previdno in z določene razdalje. Tu ne gre samo za »posledice« časovne odmaknjenosti pojava. Namreč, na pojav izseljevanja in zaposlovanja deklet v gospodinjstvih je zelo težko gledati neobremenjeno ali »nevtralno«, saj se skoraj nikoli brezbrižno ne dotika razlikovanj in izključevanj, ki jih prinašajo rasa, etničnost, razred, spolnost, religija, izobrazba, itd.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Jernej Mlekuž

Jernej Mlekuž, Geographer, Ethnologist and Cultural Anthropologist at the Institute for Slovenian Emigration Studies of Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts in Ljubljana, Slovenia.

Literatura

A dam , F. (1982): Kvalitativna metodologija in akcijsko raziskovanje v sociologiji. Časopis za kritiko znanosti 10, 53-54, 133-292.

Anon., (1956): Prebivalstvo N adiških dolin živi v skrajno težki mizeriji. Matajur 7, 19 (141), 1.

Anon., (1957): Dikle - »domestiche«. Matajur 8, 8 (150), I.

Anon., (l958a): Dikle so postale osigurani delavci. Matajur 9, 9 (174), 1-2.

A non., (1958b): Em igrantske rimese. M atajur 9, 21 (187), 2.

Anon., (l959a): B eg žensk v mesta. Matajur 10, 19 (206), 1.

Anon., (l959b): A lije tojesen. Matajur 10, 19 (206), 1.

Anon., (1961a): Em igrantski glas. Kateri so glavni emigrantski problemi. Matajur 12, 5 (235), 4.

Anon., (l961b): Em igracija v Nadiški dolini. Matajur 12, 8 (238), 1.

Anon., (1986): Fotoalbum izseljencev iz Benečije/Fotoalbum degli emigranti della Benecia. Trst, Založništvo tržaškega tiska.

Anon., (1990): Zgodovinska skupina. V: Rupel, A.: Tabor »Rezija 89«. Gorica, SLORI in NŠK, 15-26.

Barbič, A. in M iklavčič Brezigar, I. (1999): O bčasne m igracije podeželskih žena na Goriškem: Gospodinjsko delo v Tujini - nuja in priložnost nekoč in danes. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 39, 3,4. Ljubljana, Slovensko etnološko društvo, 39-47.

Barsotti, O. in Lecchini, L. (1995): The experience ofFilipina female m igrants in Italy. V: International Migration Policies andtheStatus ofFemale Migrants, Proceedings o f the United Nation Expert Group Meeting on International Migration Policies and the Status o f Fem ale Migrants, San M iniato, 28-31.

B lanchini, E . (1952): K m ečka posest v Beneški Sloveniji [časopisni podlistek iz monografije L a proprieta agraria e d i bisogni economici e sociali degli agricoltori nel Friuli italiano, izdani leta 1898]. Matajur 3, (45), 3.

Boserup, E. (1970): Women 's role in Economic Development. New York, St. M artin’s Press.

Bruner M. E. (1986): Introduction. V: Turner W. V. in Bruner M. E.: TheAnthropology o f Experience. U rbana and Chicago, University of Illinois Press, 3-30.

Cam pani, G. (1995): Labour markets and fam ily networks: Filipino w om an in Italy. V: Rudolph, H. in M orovasic, M.: Bridging States and Markets: International Migration in the Early 1990s. Berlin, Edition Sigma.

Clavora, F. (2000): Storia e conseguence dell' emigrazione. V: Petricig, P.: Valli del Natisone - Nediške doline. Ambiante/Cultura materiale/A rte/Tradizioni popolari/ Lingua/Storia. San Pietro al Natisone, Cooperativa Lipa editrice, 390-407.

Clavora, F. in Ruttar, R. (1985): Sloveni edemigrazione. Il caso delle valli del Natisone. Cividale del Friuli, Zveza Beneških izseljencev.

Clavora, F. in Ruttar, R. (1993): The community without a name. Prem ariacco - Udine, Zveza Slovenskih Izseljecev Furlanije - Julijske krajine/Unione Emigranti Sloveni del Friuli - Venezia Giulia.

Decim a, F. (2001): Percoisi femminili in emigrazione. Relazioni sociali e vissuto urbano di donne somale e marocchine a Bologna. V: Arru, A., Ehmer, J. in Ramella, F.: »Migrazioni«, Quaderni storici 36, I (106), 201-232.

Ferenc, T. (1987): Beneška Slovenija [geslo]. V: Bešter, M. et al.: Enciklopedija Slovenije (1. zvezek). Ljubljana, M ladinska knjiga, 227-232.

Grafenauer, B. (1977): Slovenci na zahodni meji. Vprašanja srednjeveške kolonizacijske zgodovine Beneške Slovenije s posebnim ozirom na naselitev Slovencev. Prešernov koledar 1978. Ljubljana, Prešernova družba, 97-107.

G regson, N. in L ow e, M. (1994): Servicing the M iddle Classes: Class, Gender and Waged D om estic Labor in Contemporary Britan. London in N ew York, Routledge.

Henshall M omsen, J. (1999): M aids on the Move. V: Henshall M omsen, J.: Gender, Migration and Dom estic Service. London in New York, Routledge, 1-22.

Hosknyns, C. in O rsini-Jones, M. (1995): Im igrant women in Italy, perspectives from Brussels and Bologna. European Journal o f Womens S Studies, 2, 51-76.

Kalc, A. (1996): L’em igrazione slovena e croata dalla Venezia Giulia tra le due guerre ed il suo ruolo politico. Annales 6, 8, 23-60.

Kalc, A. (2000): Prispevki za zgodovino izseljevanja iz Beneške Slovenije: prim er občine Sovodnje/Savogna. D ve domovini/Two Homelands, 11-12. Ljubljana, Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, 175-202.

Kalc, A. in sodelavci (2002): Poti in usode. Selitvene izkušnje Slovencev z zahodne meje. K njižica A nnales majora. Koper - Trst, Zgodovinsko društvo za južno Prim orsko, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, Narodna in študijska knjižnica.

K alc, A. in Kodrič, M. (1992): Izseljevanje iz Beneške Slovenije v kontekstu furlanske m igracije s posebnim ozirom na obdobje 19. stoletja in do prve svetovne vojne. Zgodovinski časopis 46, 2. Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 197-209.

Kodrič, M. (1990): Življenjska zgodba izseljenke varuške. Jadranski koledar /9 9 /. Trst, Založništvo tržaškega tiska, 99-102.

K om ac, M. (1990): Politična kultura, Narodnostna identiteta, migracijski procesi in etnorazvoj. Protislovja narodnostnega razvoja Slovencev v Videmski pokrajini. Ljubljana, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo [doktorska disertacija].

M akuc, D. (1993): Aleksandrinke. Gorica, M ohorjeva družba.

Merku, P. (1999): Slovenska imena v Italiji: priročnik/Toponimi sloveni in Italia: manuale. Trst, M ladika.

M estieri da donna (2003): http://www, m ipd-org. iperv. it/pariopportunita/studenti/tesi/ j'riilh. .(3. 4. 2003).

M lekuž, J. (2002): Proučevanje učinkov migracij na vrednotenjeprostora m edizseljenci iz Nadiške Beneške Slovenije. Bovec, Filozofska Fakulteta, Oddelek za geografijo [m agistrska naloga].

M usoni, F. (1978) Gli Abitanti. V: Slovenski Raziskovalni Inštitut: La Slavia Italiana nella »Guida delle Prealpi Giulie« di Onilto Marinelli. Atesa editrice, 106-211 [ponatis izbranih poglavij iz knjige, prvič izdane leta 1912].

Pagani, B. M. (1968): L 'emigrazionefriulana dalla metr del secola XIX a/ /940. Udine, A rti Grafiche Friulane.

Reher, D. S. (1998): Family ties in W estern Europe: persistent Contrasts. Population and Development Review 24, 2, 203-234.

Stranj, P. (1999): Slovensko prebivalstvo Furlanije-Julijske krajine v družbeni in zgodovinski perspektivi. T rst, SLORI in N arodna in študijska knjižnica in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze.

Treves, A. (1976): Le imigrazioni interne n ell’erafascista. Torino, Einadi.

Vandsemb, B. (1995): The Place o fN airative in the Study o fT h ird World M igration: the Case ofS pontaneous Rural migration in Sri Lanka. Professional Geographer 4 7 ,411-425.

Prenosi

Objavljeno

2004-01-01

Kako citirati

Mlekuž, J. . (2004). IZBRANI VIDIKI ZAPOSLOVANJA BENEŠKIH DEKLET V GOSPODINJSTVIH ITALIJANSKIH MEST: TIHA, GRENKO-SLADKA, NIKOLI POVSEM IZREČENA ZGODBA. Dve Domovini, (19). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/12685

Številka

Rubrike

Članki