OD ZAHTEVE PO ODREKANJU MATERINŠČINI DO CENJENJA DVOJEZIČNOSTI: ŠOLSKI SISTEM V AVSTRALIJI
Povzetek
Celotno avstralsko družbo bistveno zaznamujejo tri obdobja v obravnavanju priseljencev in potekajo od politike bele Avstralije do nediskriminatorne imigracijske politike, imenovane avstralski multikulturalizem. Vsa ta obdobja bistveno zaznamujejo avstralsko šolstvo. V Avstraliji je že dolgo sprejeto stališče, da je obvladovanje angleščine ključ za polno participacijo v avstralski družbi, tisto, kar je novega s politiko multikulturalizma v primerjavi s prejšnjima obdobjema pa je, da to ne pomeni pozabo kulture imigrantov. Obstoja cela vrsta aspektov avstralskega načina življenja, katerega morajo prišleki sprejeti, na drugi strani pa se sprejema, da bodo imigranti in njihovi otroci morda želeli ohraniti svoje navade in tradicijo. To se odraža tudi na šolskem nivoju. Multikulturno izobraževanje ni del kurikuluma v obliki posebnega predmeta kot je npr. matematika. Predmeta, ki na prvi pogled najbolj odražata multikulturalizem sta angleščina kot drugi jezik (English as a second language – ESL) in drugi jeziki (Languages other than English - LOTE), multikulturno izobraževanje kot tako pa mora biti sestavni del vseh glavnih učnih področij, odražati ga mora tudi etos šole.
Kot kažejo raziskave igra šola pomembno vlogo pri učenju angleščine pri otrocih tistih staršev, ki znajo malo ali nič angleščine in s tem je povezano tudi pričakovanje, da se bodo otroci imigrantov, ko bodo odrasli, uspešno vključili na trg delovne sile in v avstralsko družbo kot celoto. Za otroke imigrantov so oblikovani številni programi: od omogočanja nekoliko več pomoči učencu, katerega korenine so iz neangleško govorečega okolja, do angleščine kot drugega jezika, katerega obiskujejo učenci namesto »prave« angleščine in Angleških jezikovnih šol in centrov za pred kratkim prispele učence. Na drugi strani obstoja tudi možnost učenja cele vrste drugih jezikov, katere učenci lahko opravljajo tudi za maturo, s čimer je udejanjena na šolskem nivoju enakopravnost jezikov in kultur.
Avstralski šolski sistem prav gotovo kaže na velik napor in težnjo, da bi bile vse etnične skupnosti enakopravne, posamezniku pa dopušča možnosti, da se odloči, katere navade, ki izhajajo iz njegove dediščine bo ohranil in katere spremenil. S tem pa kaže na veliko odprtost in širino duha avstralske družbe. In če drži trditev, da se civilizacijo mora soditi po tem, kakšen odnos ima do manjšin, je v to smer vloženega prav gotovo veliko napora. To seveda nikakor ne pomeni, da diskriminacije v avstralskih šolah in družbi ni, morda le, da je to ena izmed tem, kateri se ne morejo in nočejo že zaradi svoje multikulturnosti nikoli in nikdar izogniti, ki jo skušajo vedno in vselej ohranjati v središču pozornosti in se z njo soočati.
Prenosi
Literatura
Australian multiculturalism fo r a new century: Towards inclusiveness (1999). Australia: National M ulticultural Advisory Council, str. 122.
Ceferin, Aleksandra (2003). Slovenian Language in Australia: 25years o f Slovenian language in Victorian Schools. Victoria: Institute for Slovenian Studies in Victoria.
Ceferin, Aleksandra (2004). Šolskovzgojni sistem v Avstraliji: Viktorija 1980-2003, koledar Slovenske izseljenske matice.
C ollins, Jock (1988). M igrant Hands in a D istant Land. Sydney, London: Pluto Press.
Čebulj Sajko, Breda (1992). M edsrečo in svobodo. Ljubljana: samozaložba, str. 251.
Čebulj Sajko, Breda (2000). Razpotja izseljencev. Ljubljana: Založba ZRC, str. 140.
ESL Report 2002 (2003). Victoria: O ffice o f School Education, str. 48.
Jordens, Ann-Mari (1997). Alien to citizen: Settling migrants in Australia. 1945-1975, Australia: Allen and Unwin with Australian Archives.
Khoo, Siew-Ean idr. (2002). Second Generation Australians. Australia: Department o f Immigration and M ulticultural and Indigenons Affairs, str. 148.
Languages other than English in governem ent schools 2002 (2002). M elbourne: Com m unications Division, for the Office o f School Education, Department o f Education and Training, str. 106.
Lukšič - Hacin, M arina (2004). Konceptualne dileme v razpravah o multikulturalizmu in globalizaciji, Dve domovini/Two homelands, 19, str. 107-120.
Mikola, Maša (2004). Etnična izbira, odavstralskih Slovencev do slovenskih Avstralcev, diplom sko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, str. 84.
Milharčič - Hladnik, M irjam (2004). Ohranjanje etnične identitete in tradicije med slovenskimi izseljenci in njihovimi potomci v Združenih državah Amerike, Dve domovini/Two homelands, 19, str. 121-140.
Multicultural policy fo r Victorian schools (1997). Victoria: Department of Education.
Second generation Australians (2002), str. 15.
Skrbiš, Zlatko (1994). O nethnic »communities« innon-native environm ents, D ve domovini/Two homelands. 5, str. 137-149.
Skrbiš, Zlatko (1996). »Slovenes in Australia: some decades later towards a research agenda«, Soočanje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje (ur. Irena G antar Godina), Ljubljana: Inštitut za izseljenstvo, ZRC SAZU, str. 63-68.
Skrbiš, Zlatko (2001). »Slovenes«, The Australian People (ur. J. Jupp), Cambridge: University Press, str. 686-687.
Skrbiš, Zlatko (2003). Diasporično slovenstvo: politika, nacionalizem in mobilnost, Družboslovne razprave, 42, str. 9-20.
Zalokar, Jurij (1991). Mavrična kača. Radovljica: Didakta.
Žele, Silvia (2003). »W hat is like to be a person o f Slovenian heritage in Australia?«- (prispevek na konferenci Slovenian language and culture - the Future, Kew, Melburne, 23. 3. 2003), str. 3.
^ ^ w . sofweb.vic.edu.au
www.immi.gov.au
^ ^ w . decs.act.gov.au
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki