SLOVENKE V GRČIJI
Ključne besede:
Migracije, Grčija, Slovenke, način življenja, navadePovzetek
Razprava se ukvarjala s Slovenkami, ki so se izselile v Grčijo zaradi omožitve. Želela sem prestaviti izseljenske, ki so se selile posamično, ne vedoč druga za drugo. Razlogi so bili povsem osebni, tj. poroka z Grkom, in niso bili politične ali ekonomske narave. V študijo so bile vključene le tiste izseljenke, ki so se preselile v Grčijo in tam tudi živele. Prvi njihovi vtisi o Grčiji so bili idealistični, toda, ko so resnično zaživele v tem okolju, je prihajalo do nesporazumov med priseljenkami in moževo družino, pa tudi s širšim grškim okoljem. Slovenke niso razumele nekaterih njihovih navad in zato niso delovale v skladu s pravili, družba pa ni razumela in tolerirala njihovega vedenja. V grški družbi so imele ambivalenten položaj. Na eni strani so bili do njih bolj kritični in so jih hitreje obsojali zaradi njihovega obnašanja, po drugi strani pa jim je bilo dopuščeno drugačno vedenje (bolj slovensko), oziroma so jim nekatere stvari odpustili in dopustili prav zato, ker so bile tujke. Kljub temu pa so se morale Slovenke prilagoditi grškemu načinu življenja in novim navadam. Nekatere od teh navad, kot so npr. v zvezi z veliko nočjo, družabnim življenjem in hrano, so obogatile njihovo stil življenja in so jim zlezle pod kožo, druge so sprejele po sili razmer, nekaterih pa niso sprejele in so vztrajale pri svojih (slovenskih) navadah. Z leti so postajale bolj podobne Grkom in so se navzele njihovega načina komunikacije, druženja in obnašanja, prevzele nekatere navade, a kljub temu so se ohranile razlike. Drugačen je bil njihov način komunikacije, tudi obnašanja, predvsem pa mišljenja. Prav to jih je povezovalo s Slovenci in zato se še zmeraj čutijo Slovenke. Slovenke v Grčiji so se postopoma spoznale med seboj in se družile. Ustanovili so celo formalno društvo grško-slovenskega prijateljstva. Srečanja so jim pomenila obliko družabnosti, pa tudi medsebojne solidarnosti, saj so si izmenjavale izkušnje, se pogovarjale v slovenščini in si tudi pomagale. Večina je ohranila znanje slovenskega jezika, saj so doma s svojimi otroki govorile slovensko, nekatere celo s soprogom. Ohranile so tudi stike s Slovenijo – svojimi domači in prijatelji, in sicer s pomočjo dopisovanja in vsakoletnih obiskov.
Prenosi
Literatura
Bečaj, Janez, 1997, Temelji socialnega vplivanja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, 329 str.
Bourdieu, Pierre, 2003, Sociologija kot politika. Ljubljana: ‘ Cf, 185 str.
Chom sky, N oam, 1988, Znanje jezika. O naravi, izviru in rabi jezika. Ljubljana: Mladinska knjiga, 287 str.
Dežele in ljudje: Jugozahodna in južna Evropa, 1997, ur. M arjan Krušič. Ljubljana: M ladinska knjiga, 170 str.
D rnovšek, M arjan, 2003, Emigation o f Sloven Women. A Short Historical View. V: Dve dom ovini - Two H om elands 17. Ur. M arjan Drnovšek. Ljubljana 2003, str. 29-46.
Jogan, Maca, 1990, D ružbena konstrukcija hiearhije m ed spoloma. Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, 211 str.
Južnič, Stane, 1993, Identiteta. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 399 str.
Kalc, Aleksej, 2002, Ženske v m anjšinskih skupnostih: Pomen in vloga žensk za o h ranjanje kulturnega izročila, Posvetovanje. V: Dve dom ovini - Two H om elands 16. Ur. Marjan Drnovšek, Ljubljana 2002, str. 143-206.
Klinar, Peter, 1976, M ednarodne migracije: sociološki vidiki mednarodne migracije v luči odnosov med imigrantsko družbo in im igrantskim i skupnostmi. Maribor: Obzorja, 306 str.
Lukšič Hacin, Marina, 1995, Ko tujina postane dom. Ljubljana: Znanstveno publicistično središče, 214 str.
Lukšič Hacin Marina, 2003, Vloga izseljenk za ohranjanje nacionalne identitete v kontekstih, k ijih kostituirajo patriarhalni odnosi in spolna dihotomija. V: Dve domovini - Two H om elans 18. Ur. Marjan Drnovšek, Ljubljana 2003, str. 97-112.
Michener, A ndrew H., John D. DeLamater, 1999, Social Psychology, W iskonsin, Forth Worth: Harcourt Brace College, 631 str.
M očnik, Rastko, 1999, Tri teorije. Ideologija, nacija, institucija. Ljubljana: ‘ Cf, 217 str.
Praprotnik, Tadej, 1999, Ideološki m ehanizmi produkcije identitet. Ljubljana: ISH, 174 str.
Saussure, Ferdinand de, 1997, Predavanja iz splošnega jezikoslovja. Ljubljana: Studia Humanitatis, 304 str.
Slavec G radišnik, Ingrid, 1992, Etnološko proučevanje slovenskih izseljencev. V: Dve dom ovini - Two H om elands 2-3, Ljubljana 1992, str. 309-317.
Šumi, Irena, 2000, K ultura, etničnost, mejnost. Ljubljana: Založba ZRC , Z R C SAZU, ŠOU, 214 str.
Zalokar, Jurij, 1991, M avrična kača. Radovljica: D idakta, 135 str.
Žigon, Zvone, 1998, Otroci dveh domovin: slovenstvo v Južni Ameriki. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 269 str.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
