KULTURNO ŽIVLJENJE V IZSELJENSTVU: KONCEPT KOMPLEKSNE OBRAVNAVE
Ključne besede:
izscijenci/priseljenci, kulturne dejavnosti, teorija kulture, kulturna identiteta, kulturna valenca, kulturna integracijaPovzetek
Uvodni del pričujočega prispevka je namenjen opredelitvi tistih ključnih pojmov, katerih pomen in raba se najbolj razlikujeta glede na kontekst in različna izhodišča oziroma stališča posameznih avtorjev. Gre za naslednje pojme: narod; nacionalen; migranti/selivci, migrantski/selivski; migracija/selitev, migracijski/selitven; izseljenska kultura.
V naslednjem delu prispevka so izpostavljene splošne značilnosti v razvoju kulturnega življenja izseljenske skupnosti, in sicer v fazah zgodnjih začetkov, vzpona, vrhunca in zatona kulturnih dejavnosti posamezne izseljenske skupnosti. Posebna pozornost je posvečena prepletanju kulturnega življenja izseljenskih skupnosti enega naroda z različnim priseljenskim stažem v posamezni državi in povezovalna vloga izseljenskih kulturnih dejavnosti navznoter (krepitev izvorne kulturne pripadnosti in posledična krepitev vezi znotraj priseljenske skupnosti, obramba pred asimilacijskimi pritiski) ter navzven (medkulturna oziroma integracijska vloga kulturnih dejavnosti).
V nadaljevanju so našteta glavna področja izseljenskih kulturnih dejavnosti, ki jim sledi izpostavitev posebnosti v okviru posameznih oblik kulturnega delovanja izseljenske skupnosti. Težišče tega dela prispevka je na različnih kriterijih pri razpoznavanju etničnega predznaka besednih in nebesednih kulturnih dejavnosti v izseljenstvu.
Osrednji del prispevka je posvečen obravnavi pogojev za polnokrvno kulturno življenje izseljenske skupnosti. Izseljenci istega naroda v različnih državah ali različnih obdobjih in celo izseljenci istega naroda v različnih kulturnih okoljih iste države oziroma v istem kulturnem okolju neke države, vendar z različnim priseljenskim stažem, namreč delujejo v zelo različnih pogojih za razvoj kulturnega življenja posamezne skupnosti. Najpogosteje obravnavani sklopi dejavnikov, ki določajo te pogoje, so naslednji:
1. obstoj priseljenske skupnosti;
2. kompaktnost priseljenske skupnosti;
3. socialno-ekonomski položaj izseljencev/priseljencev;
4. izobrazbena struktura emigrantske skupnosti;
5. družbene norme, vrednote in način življenja v priseljenski skupnosti;
6. ideološka polarizacija priseljenske skupnosti;
7. integriranost emigrantske kulture v kulturo nove domovine;
8. integriranost emigrantske kulture v matično (izvorno) kulturo.
Naslednji razdelek obravnava najpomembnejše vidike sodobne obravnave jezika, kulturne valence in kulturne identitete v izseljenstvu, v zaključku pa je – ob citiranju nekaterih značilnih primerov površnih sklepanj – pojasnjen pomen kompleksne obravnave kulturnega življenja v izseljenstvu ob upoštevanju vseh prej navedenih dejavnikov, ki, sodeč po spoznanjih različnih medkulturnih teorij, najodločilneje vplivajo nanj.
Prenosi
Literatura
Č ebulj Sajko, B reda (1999). £ tn o /o g //a in izseljenstvo: S/ovenci p o sv e tu k o tp re d m e t etno/oških raziskav v /etih 1926-1993. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo (K njižnica G lasnika Slovenskega etnološkega društva, 29).
K loskow ska, A. (1993). N ational id en tificatio n and the tran sg ressio n o f national bo undaries: the step s tow ards universalisation. D ia/o g u e a n d H um anism , 4, str. 5-17.
K ocjančič, C v e tk a (1998). Z d ru žev an je k an ad sk ih Slovencev. D v e dom ovini/Tw o H om e/ands, 9, str. 149-160.
L enček, R ado L. (1990). Problem s an d p ersp ectiv es o fe th n ic identification: W ithering aw ay or reaffirm ation? . D v e dom ovini/Tw o H om e/ands, 1, str. 205-218.
L enček, R ado L. (1992). O n poetic language in the literature o f a linguistic diaspora at the m om ent o f its separation fro m the native language. L iterature, C u/ture a n d E thnicity: S tudies on M edieva/, R en aissan ce a n d M odern L iteratu res: A F e s ts c h riftfo rJ a n e z Stanonik, (ur. M irko Jurak). Ljubljana: F ilozofska fakulteta, Z nanstveni inštitut, str. 21-26.
L ukič K rstanović, M iroslava (1996). E m igrant tales. S oočenje m ita in rea /n o sti ob p rih o d u izseljencev v novo okolje. Z b o rn ik re ferato v s sim pozi/a, P o rto ro ž, S/oveni/a, 18.-19. m aja 1995 / The C onfrontation betw een M yth a n d R ea/ity on the A rriv a / o f the E m ig ran ts lo a N ew L and. P ro ceed in g s o f the Sym posium , (ur. Irena G an tar G odina). Ljubljana: Z nanstvenoraziskovalni center SA ZU , Inštitut za izseljenstvo, str. 41-51.
L ukšič - H acin, M arin a (1999). M ultikulturalizem in m igracije, Ljubljana: ZR C SAZU , Z aložba ZR C (Z birka ZRC, 22).
R a zp o tn ik , Špela (2004). P reseki odvečnosti: nevid n e identitete m ladih p riselje n k v d ružbi tranzicijskih vic. Ljubljana: P edagoška fakulteta.
Sanders, J. M. (2002). E thnic b oundaries and identity in plural societies. A n n u a l R eview o f Sociology, 28, str. 327-357.
Skrbiš, Z latko (1994). O n ethnic »com m unities« in non-native environm ents. D ve dom ovini/Tw o H om elands, 5, str. 137-149.
Sm olicz, Je rz y (1999). N ational identity and cultural valence in an ethnically pluralist setting: the case o f A ustralia. S candinavian a n d E u ro p ea n M igration lo A u stra lia a n d N ew Z ea la n d , (ur. O lavi K oivukangas in C harles W estin). Turku: Institute o f M igration; Stockholm : C EIFO , str. 54-70.
V rečer, N atalija (2003). V loga kulture pri procesih integracije (prisilnih) priseljencev. R a zp ra ve in gradivo, 42, str. 152-166.
Ž igon, Z vone (1998). O troci dveh dom ovin: slovenstvo v Ju žn i A m eriki. Ljubljana: Z aložba ZRC.
Žigon, Zvone (2001). I z spom ina v p rih o d n o st: slo ven ska p o litičn a em igracija v A rgenlini. Ljubljana: Z alo žb a Z R C , ZRC SA ZU (M igracije, 1).
Ž itnik, Janja (2001a). B esed n a um etnost slovenskih izseljencev in njeno m esto v sodobni slovenski k u ltu ri. D ve dom ovini/Tw o H om elands, 14, str. 67-90.
Ž itnik, Janja (200Ib). Slovenski izseljenski pisci in literarno povratništvo. 37. sem in a r slo ven skeg a jezika , literature in k u llu re , 25.6. -14.7. 2001. Z b o rn ikp red a va n j, (ur. Irena O rel). Ljubljana: C enter za slovenščino kot drugi/tuji je z ik pri O ddelku za slovanske je zik e in književnosti Filozofske fakultete, str. 155-172.
Ž itnik, Janja (2002). Naj še pišem v m aterin ščin i? - Slovenski zdom ski književniki v m u ltik u ltu rn em okolju. U stvarjalnost S lo v en c ev p o svelu: zb o rn ikp red a va n j, (ur. B oža K ra k ar - Vogel). Ljubljana: C enter za slovenščino kot drugi/tuji je z ik pri O d d elk u za slovanske je z ik e in književnosti Filozofske fakultete, str. 119-132.
Ž itn ik , Janja (2003). T h e retu rn o fS lo v e n e em igrant literature. A E M Ijo u rn a l, 1, str. [106]-111.
Ž itn ik , Janja (2004). Slovene em igrant w riters in C anada and E urope - the question o fb ilin g u a lism . M öglichkeiten u n d G renzen des M ultikulturalism us: d e r S ch u tz sprachlich-kultureller Vielfalt in K a n a d a u n d in E uropa: internationales S ym p o ¬ siu m Wien 8.-10 N ovem ber 2001, (ur. F ritz P eter K irsch in W aldem ar Z acharasiewicz). W ien: Z en tru m fü r K anada-S tudien, U niversität W ien, str. 223-240.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
