POGLEDI NA EMIGRACIJO Z VIDIKA DELOVNE TERAPIJE: SLOVENCI NA ŠVEDSKEM
Ključne besede:
Adaptacija, integracija, delovna terapija, Slovenci na ŠvedskemPovzetek
Migracija je ena najbolj stresnih tranzicij. Imigranti se pogosto soočajo z negativnimi občutki in identitetno krizo. Avtorica je k problematiki pristopila s stališča delovne terapije in osvetlila vlogo stroke pri integraciji te populacije. Znanje o človekovih okupacijah, ki je specifično za delovne terapevte, lahko doprinese k teoretičnemu razumevanju imigracijskih situacij.
Podrobneje so predstavljene švedske izkušnje. Fenomen imigracije je švedska realnost, saj naj bi bilo v petih letih že tretjina Švedov imigrantov. Raziskave so pokazale, da ekonomski imigranti v preteklosti niso bili posebno uspešni. Značilen zanje je bil tudi velik delež predčasnih upokojitev. Poleg tega se, v medgeneracijsko dobro mobilni švedski družbi, otroci imigrantov, v primerjavi z avtohtonim prebivalstvom, lažje ekonomsko premaknejo navzdol in težje navzgor glede na dohodke staršev.
Za imigrante so značilni trije različni adaptacijski stili. Identifikacija z novo kulturo ali predanost izvorni etnični identiteti sta manj zaželeni varianti. Najbolj uspešen je razvoj bikulturne identitete in transkulturacija. Tako so se na imigracijo odzvali Slovenci na Švedskem vključeni v kvalitativno raziskavo avtorice. Raziskavo je vodila delovno terapevtska paradigma. Proces adaptacije in integracije ter bikulturnost udeležencev so prikazani skozi njihov izbor okupacij in navad. Aktivnostim vezanim na primarno socialno okolje so se sčasoma pridružile nove okupacije in navade. Z vidika delovne terapije je integracija pomenila združitev novih in starih navad in okupacij v okupacijskem vzorcu posameznika.
Imigracija je življenjska sprememba, ki sledi dinamiki drugih življenjskih sprememb zajetih v omenjeno raziskavo. Avtorica spoznanj ne želi generalizirati. Zanimajo pa jo človekovi okupacijski odzivi na spremembe in kako so povezani s temeljnimi psihološkimi značilnostmi, v katerih smo si, kljub svoji individualnosti, podobni.
Prenosi
Literatura
A non. (2003). M ix an d m atch: Is a large flow o f m igrants a g o o d o r a b ad thing? The E conom ist, 368: 8331: 7-10.
B lair, S. E. E. (2000). T h e centrality o f occupation d u rin g life transitions, B ritish Jo u rn a l o f O ccupational Therapy, 63 (5): 231-240.
C lark, F. A. (2000). The concepts o fh ab its and routine: a prelim inary theoretical synthesis, O ccu p a tio n a l T herapy Jo u rn a l o f R esea rch , 20 (Supp. 1): 123S-137S.
E kberg, J. (1988). Im m igrants - their so c ia l a n d econom ic m obility, Växjö: V äxjö U niversity College.
E rIandsson, L. K., M. E klund (2001). D escribing p attern s o f daily occupations - a m ethodological study com paring data from four different m ethods, Scandinavian J o u rn a l o f O ccu p a tio n a l Therapy, 8: 31-39.
G olledge, J. (1998). D istinguishing betw een occupation, purposeful activity and activity, p art 1: review and explanation, British Jo u rn a l o f O ccupational Therapy, 61 (3): 100-105.
H inojosa, J., P. K ram er (1997). S tatem ent - fundam ental concepts o f occupational therapy: occupation, purposeful activity, and function, The A m eric a n Jo u rn a l o f O ccu p a tio n a l Therapy, 51 (10): 8 6 4 -8 6 6 .
Hoyer, S. (1995). Z d ra vstven a vzgoja in zd ra v stv en a p ro s veta, L jubljana: T ehniška založba Slovenije.
K ielhofner, G. (1995). A m o d el o f hum an occupation: th eo ry a n d application. 2nd edition, B altim ore: W illiam s & W ilkins.
K ielhofner, G. (2002). M o d el o f hum an occupation: theory a n d a p p lica tio n , s edition, B altim ore: W illiam s & W ilkins.
K ovačev, A. N. (1997). Individualna in ko lektivn a identiteta, Ljubljana: V isoka šola za zdravstvo.
L incoln, Y. S., E. G. G uba (1985). N aturalistic inquiry, N ew bury Park: Sage P ublications.
Ö sterberg, T. (2000). E conom ic p ersp ec tiv es on im m igrants a n d intergenerational transm ission, G ötteborg: H andelshögskolan vid G ötteborgs U niversitet.
Reich, J. W., J. W illiam s (2003). E xploring the properties o fhabits and routines in daily life, T h e O ccu p a tio n a l T herapy Jo u rn a l o f R esearch, 23 (2): 48-5 6 .
R ow les, D. G. (2002). H abituation an d being in place, T he O ccu p a tio n a l Therapy J o u rn a l o f R esearch, 20 (Supp. 1): 52S -67S .
S uarez - O rozco, C., M. M. S uarez - O rozco (2001). C hildren o f im m igration, C a m ¬ bridge, M assachusetts, an d London, E ngland: H arvard U niversity P ress.
T ryggvason, M. T. (2002). L a n g u a g e-m irro r o f a culture: A case stu d y on language socialization w ith F in n s living in F inland a n d Sw eden, a n d Sw edes living in Sw eden, D octoral disertation, S tockholm : S tockholm Institute o f Education.
W ilcock, A. A. (2001). O ccupational science: the key to broadening horizons, B ritish J o u rn a l o f O ccu p a tio n a l Therapy, 64 (8): 412-418.
Y erxa, E. J. (2002). H abits in conext: a synthesis, w ith im plication fo r research in occupational science, The O ccu p a tio n a l T herapy Jo u rn a l o f R esearch, 22 (Supp.): 104S-1 lOS.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
