KNJIŽEVNOST PRISELJENCEV V SLOVENIJI – NJENE ZNAČILNOSTI IN POLOŽAJ V SLOVENSKI KULTURI

Povzetek

Le majhen odstotek 120 v Sloveniji živečih priseljenskih avtorjev se je uveljavilo in se uveljavlja v okviru sodobne slovenske kulture, kar pomeni, da objavljajo v osrednjih slovenskih literarnih revijah in pri najpomembnejših založbah, se udeležujejo osrednjih literarnih dogodkov in dejavno sodelujejo v osrednjih gibanjih slovenskega literarnega prostora. V prispevku so analizirane motivno-tematske in literarnoestetske značilnosti književnosti t. i. elitnih (Josip Osti, Erica Johnson Debeljak, Ismet Bekrić, Ana Ristović, Jordan Stavrov, Ana Lasić, Stanislava Chrobáková Repar) in malo manj uveljavljenih priseljenskih pisateljev (Rade Vučkovac, Nebojša Ignjatovič, Vladimir Vekić, Ljuben Dimkaroski). Za vse je značilno, da v svojih pesniških, proznih, dramskih in esejističnih delih neposredno ali prek svojih literarnih likov obravnavajo vprašanje identitete in njene strukture, se sprašujejo o tujosti, drugačnosti, o svojem medkulturnem položaju.
Vsak izmed njih različno izpolnjuje estetska literarna pričakovanja slovenskega bralstva oziroma se vklaplja v literarno socializacijo slovenskih bralcev, še najmanj avtorji, ki pišejo predvsem domoljubno literaturo. Med vsemi obravnavanimi avtorji je le Josip Osti priznan za slovenskega avtorja, ker piše v slovenščini. Za vse ostale avtorje, tako uveljavljene kot neuveljavljene, je jezik še vedno najpomembnejša slovenska ideološka meja in konstanta, ki odloča, ali je nekdo slovenski ali tuj avtor, od tega pa so odvisne praktične in teoretične beneficije avtorjev in njihova literarna integracija.
Četudi je namen revije Paralele in festivala Sosed tvojega brega spodbujati medkulturnost, je dejstvo, da so Slovenci do njiju le strpni, brez medkulturne zavesti, ki je nujna, da takšne dejavnosti ne bi padle v parakulturnost ali zgolj predstavljale tolerančnega praga neke kulture, zato priseljenski avtorji, ki objavljajo zgolj v Paralelah in se udeležujejo zgolj festivala Sosed tvojega brega, ostajajo zunaj ključnih literarnih dogodkov večinske slovenske in mednarodne literature.
Mesto književnosti priseljencev v slovenski kulturni zavesti je komaj opazno v celotnem kulturnem sistemu Slovenije in potrebuje radikalne spremembe s strani slovenskih literarnih institucij in medijev, sprostitev meje slovenske nacionalne književnosti in integracijo književnosti priseljencev v večkulturni Sloveniji.