JE OSNOVNA ŠOLA V SLOVENIJI PRAVIČNA IN POŠTENA: PRIMER IZSELJENSKIH OTROK IZ BIVŠE JUGOSLAVIJE
Ključne besede:
pravičnost, priseljenci iz bivše Jugoslavije, osnovna šola, stališča učiteljevPovzetek
Izhajajoč iz Rawlsovega pojmovanja pravičnosti mora šolski sistem, da bi ga lahko imenovali pravičen, zagotoviti formalno enake možnosti izobraževanja, hkrati pa tudi izravnavati objektivne razlike med učenci, oz. dajati različnim učencem različno z željo po doseganju enakih rezultatov. Šolski sistem teh zahtev ne sme uresničevati le na formalnem, institucionalnem nivoju, temveč mora nujno poseči tudi na odnosni nivo. Zahteva namreč učitelja, ki je senzibilen za to, kaj je v določenem primeru za različne učence pravično in kaj ne, učitelja, ki zna tudi strokovno utemeljiti, zakaj z nekim učencem ravna drugače kot z drugimi. Prispevek nam na primeru priseljencev iz bivše Jugoslavije pokaže, kako se zgoraj pojmovana pravičnost uresničuje znotraj slovenskega šolskega sistema. Najprej kaže, kaj šolski sistem na formalnem nivoju omogoča priseljencem iz bivše Jugoslavije, nato pa si zastavlja vprašanje, kakšen odnos imajo do njih učitelji. Pri tem izhaja iz analize vprašalnika, delanega na reprezentativnem vzorcu razrednih in predmetnih učiteljev v slovenski osnovni šoli.
Iz odgovorov učiteljev je jasno zaznati prepričanje, da mora biti šola pravična do otrok priseljencev in sicer v tem smislu, da otrok ne segregira, kar pomeni, da se jih ne poučuje ločeno, v posebnih razredih ali šolah. Manj senzibilnosti pa je zaznati na področjih, ali bi moralo biti in kaj, drugačno za otroke priseljence, da bi bili lahko prav tako uspešni, kot njihovi vrstniki. Vprašanje ali so učitelji dovolj senzibilni za problematiko otrok priseljencev ne moremo razumeti izven formalnih okvirov slovenskega šolskega sistema. Šolska zakonodaja je namreč sama v sebi protislovna, z vidika splošnih načel sicer govori o pravičnosti šole, načelu enakih možnosti s pravico posameznika do drugačnosti, vendar to v konkretnih izvedbah povsem zanika. Načelo enakih možnosti z vidika otrok priseljencev ostaja na deklarativni ravni. Otroci priseljencev znotraj slovenskega šolskega sistema niso deležni ustrezne pozornosti stroke in politike, posledično tudi učiteljev.
Prenosi
Literatura
Dolenc, D. (2004), Priseljevanje v Slovenijo iz obm očja nekdanje Jugoslavije po II. svetovni vojni, Percepcije slovenske integracijske politike, (edited byK om ac, M., M edvešek, M.), Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, p. 37-88.
Klopčič, v., Komac, M., Kržišnik-Bukić, V. (2003), Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, M akedonci in Srbi v Republiki Sloveniji, Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Kodelja, Z. (2001), Pravičnost: najpomembnejša vrlina šole kot socialne institucije, Sodobnapedagogika, No. 5, p. 8-1 8.
Lukšič-Hacin, M. (1995), Ko tujina postane dom, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
M arentič Požarnik, B. (1993), Kako sc učijo učitelji; kognitivni pogled na učiteljev profesionalni razvoj in posledice za izobraževanje učiteljev, Vzgoja in izobraževanje, No. l,p . 13-15.
Medveš, Z. (2002), Nova paradigma pravičnosti v šoli, Sodobna pedagogika, No. 5, p. 24-41.
Razdevšek-Pučko, C .(1 990), Spremembe v stališčih in značilnosti posameznih obdobij v poklicnem razvoju učiteljev, Učitelj, vzgojitelj — družbena perspektiva, Bled: ZDPDS, p. 147—149.
Rawls, J. (1999), A Theory o f Justice, Oxford: University Press.
Roter, P. (2004), Vloga jezika v integracijskem procesu, Percepcije slovenske integracijske politike, (edited by Komac, M., Medvešek, M.), Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, p. 237—268.
Skubic Ermenc, K. (2004), Prispevek k razpravi o posebnihpotrebah z vidika učencev priseljencev, Vzgoja in izobraževanje, No. 6, p. 53-56.
Skubic Ermenc, K. (2003), Enakost izobraževalnih možnosti v slovenski osnovni šoli s perspektive interkulturnosti. Doctoral thesis, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Oddelek za pedagogiko in andragogiko.
Sm yth, G. (200 1), Odziv učiteljev na dvojezične učence v šestih osnovnih šolah na Škotskem: etnografska študija, Sodobna pedagogika, No. 2, p. 100-121.
Šolska zakonodaja (1996), Ljubljana: M inistrstvo za šolstvo in šport.
Ustava Republike Slovenije (1991), Uradni list, No. 33.
Urejanje problem atike šolanja otrok priseljencev v Sloveniji (2004), Eurydice
Zupan, M. (2004), Zamižati ali ukrepati, Šolski razgledi, No. 18, p. 3.
White Paper on Education in the Republic o f Slovenia (1996). (edited by Krek, J.), Ljubljana: Ministry ofE ducation and Sport.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
