PRISELJENSKI OTROCI V AVSTRIJSKIH ŠOLAH
Ključne besede:
integracija, kulturne razlike, jezikovni problemi, učiteljska izobrazba, priseljenski val, medkulturni pristopPovzetek
Približno 45 % vseh neavstrijskih prebivalcev v Avstriji je pripadnikov narodov bivše Jugoslavije, 17,5 % jih je turškega izvora. To dejstvo gre pripisati predvsem geografski legi Avstrije, njeni politiki zaposlovanja tujih delavcev, ter v začetku devetdesetih, sprejemanju beguncev iz bivše Jugoslavije. Avstrijska ustava določa, da morajo biti državne šole dostopne vsakomur ne glede na narodnost, spol, raso, jezik ali vero. Devetletno osnovno šolanje je obvezno za vse otroke s stalnim bivališčem v Avstriji ne glede na njihovo narodnost. Skupno število učencev, ki so obiskovali osnovno šolo v letu 2002/2003 in njihov materni jezik ni nemščina, je 103.877 (15,2 % vseh učencev).
Avstrijska izobraževalna politika zavrača idejo segregacije. Zato učenci, ki niso avstrijske narodnosti in katerih materni jezik ni nemščina, ne obiskujejo ločenih šol ali razredov, ampak se izobražujejo skupaj z avstrijskimi vrstniki. Po zakonu naj bi se priseljenski otroci integrirali in hkrati ohranili ter gojili svojo kulturno identiteto, kar pogosto povzroča probleme v vsakodnevni šolski rutini. Zaradi tega je v začetku devetdesetih v avstrijske osnovne in srednje šole uvedeno medkulturno izobraževanje, imenovano 'izobraževalno načelo'. Namen medkulturnega izobraževanja je doseči medsebojno razumevanje med učenci različnih socialnih, kulturnih in jezikovnih izvorov. Usmerjeno je tudi k osveščanju glede podobnosti in različnosti ter k zmanjševanju evrocentrizma in rasizma v avstrijskih šolah.
Kakorkoli že, stvarnost kaže, da je nerešenih problemov še veliko. Tuji učenci imajo v avstrijskem izobraževalnem sistemu slabše možnosti kot njihovi avstrijski vrstniki, čuti se pomanjkanje medkulturnega prijateljstva med učenci, kar pogosto vodi v izobčenje priseljenskih otrok ter v konflikte med pričakovanji priseljenskih družin in 'zahodno kulturo'. To spet vodi v odtujitev od družin in/ali integracije in problemov identitete priseljenskih otrok.
Zato morajo biti v izobraževalno politiko uvedeni številni ukrepi. Pri tem ima prednost medkulturni pristop kot možnost medsebojnega učenja iz različnih kultur.
Prenosi
Literatura
Auemheimer, Georg (1995): Einführung in die interkulturelle Erziehung. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft.
bmbwk (2003): Inform ationsblätter des Referats für interkulturelles Lem en, 2/2003. Wien.
Beer-Kem, Dagmar (1992): Lem- und Integrationsprozess ausländischer Jugendlicher in der Berufsausbildung. BerlinlBonn: Bundesinstitut fUr Berufsbildung.
Bommes, M ichael/Radtke, Frank-Olaf(1993): Institutionalisierte Diskrim inierungvon M igrantenkindem . In: Zeitschrift für Pädagogik, 3/93, 483-497.
Coleman, Joseph (1986): Equality of Educational Opportunity. W ashington: U. S. Government Printing Office.
Esser, Hartmut (1990): Interethische Freundschaften In: Esser, H artm utl Friederichs, Jiirgen (Eds.): Generation und Identität. Opladen: Leske und Budrich, 185-206.
Eurydice (2004): Integrating im m igrant children into schools in Europe - Austria 2003/04. Eurydice. (http://www.eurydice.org).
Friehs, Barbara (2004): EinfUhrung in die Theorie der Schule. Graz: Leykam.
G rießhaber, W ilhelm /Ö zel, B ilge/R ehbein, Jochen (1996): A spekte von A rbeitsund Denksprache türkischer Schiiler. ln: Ulonska, Herberti Kraschinski, Sven/ Bartmann, Theodor (Ed.): Lem forschung in der Grundschule. Bad Heilbrunn: Klinkhardt 160-179.
Haider et. al (2005): Zukunft: Schule. Strategien und M aßnahmen zur Qualitätsentwicklung. Wien: BM fUr Bildung, W issenschaft und Kultur.
Herrmann, Helga (1993): Ausländische Jugendliche in Schule, Ausbildung und Beruf. Köln: Böhlau.
Lentz, Astrid (1994): Institutionelle G renzen interkultureller Bildung und Erziehung. In: Informationsdienst zurAusländerarbeit: Interkulturelle Bildung und Erziehung, 2/94, 40-43.
Luchtenberg, Sigrid (1991): Zu Zweisprachigkeit und Bikulturalität ausländischer Kinder. In: Lajios, Konstantin (Ed.): Die Zweite und dritte Ausländergeneration. Ihre Situation und Zukunft in der Bundesrepublik Deutschland. Opladen: Leske und Budrich, 55-90.
Luchtenberg, Sigrid/Nieke, W olfgang (Eds.) (1994): Interkulturelle Pädagogik und Europäische Dimension. Herausforderungen fUr Bildungssystem und Erziehungswissenschaft. Münster: W axmann, 181-187.
Müller, Jürgen G. (1994): ...und raus bist du. Soziale Kompetenzen türkischer und deutscher Kinder in der Hauptschule. Frankfurt am Main: Lang.
Poschner, Hans (1996): Die Effekte der M igration au f die soziale Sicherung. Weiden/ Regensburg: Eurotrans.
Rademachers, Giinther (1996): Konflikte und Konfliktbewältigung in intra- und interkulturellen Freundschaften. Frankfurt am Main: Campus.
Radtke, Frank 0laf(1995): InterkulturelIe Erziehung. Über die Gefahren eines pädagogisch halbierten Anti-Rassismus. In: Zeitschrift fiir Pädagogik, 6/95, 853-864.
Rösler, Dietm ar (1994): Deutsch als Fremdsprache. Stuttgart/Weimar: Metzler.
Statistik Österreich (2001). Wien.
Statistik Österreich (2004). Wien.
Trenz, Günter (1994): Interaktionsprozesse im Unterricht. In: Bovet, Gislinde/Huwendiek, Volker (Ed.) Leitfaden Schulpraxis. Berlin: Cornelsen, 197-220.
Wenning, Norbert (1996): Die nationale Schule. Öffentliche Erziehung im Nationalstaat. M ünster/New York: Waxmann.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
