POLOŽAJ PORABSKIH SLOVENK V MESTNIH OKOLJIH NA PRIMERU SOMBOTELA/SZOMBATHELYJA
Ključne besede:
Madžarska, slovenska manjšina, notranje izseljenstvo, kulturne in politične organizacijePovzetek
V prispevku so predstavljeni izsledki terenske raziskave »Položaj Slovencev zunaj območja avtohtone poselitve – primer Slovenci v Szombathelyju« s poudarkom na položaju Slovenk, opravljene leta 2002.
Cilji raziskave so bili ugotoviti in ovrednotiti predvsem vzroke odseljevanja Slovencev iz Porabja v mestna jedra Madžarske v različnih časovnih obdobjih, evidentirati težave, s katerimi so se morali zaradi nacionalne pripadnosti soočati posamezniki v večinskih okoljih, in proučiti predvsem socializacijske agense (manjšinske organizacije, medije, družino), ki (lahko) prispevajo k ohranjanju etničnih značilnosti.
Kvantitativna analiza osebnih intervjujev z devetimi porabskimi Slovenkami kaže, da se je večina (predvsem predstavnice mlajše generacije) preselila v Sombotel v osemdesetih letih 20. stoletja, ostale (predvsem iz starejše generacije) pa od druge polovice štiridesetih do sedemdesetih let 20. stoletja. Med vzroki je večina izpostavila ekonomski dejavnik, le v posameznih primerih politični vzrok, sklenitev zakonske zveze, premestitev zakonskega partnerja v Sombotel ipd. Večina ni imela slabih izkušenj zaradi nacionalne pripadnosti, razen intervjuvanke starejše generacije, ki se v službi s sodelavko Slovenko ni upala pogovarjati v porabskem narečju, ker sta se bali posledic.
Pozitivne spremembe pravne zaščite varstva manjšin na Madžarskem so v začetku devetdesetih let prispevale k politični in kulturni organiziranosti najprej v Porabju in v Budimpešti, po sprejetju Zakona o narodnih in etničnih manjšinah (1993) pa tudi v drugih krajih Madžarske, predvsem v večjih mestnih jedrih (med te sodi tudi Sombotel). Ustanovitev in delovanje slovenske manjšinske samouprave in Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel govori o vitalnosti te razpršene mestne skupnosti.
Analiza osebnih intervjujev potrjuje, da so Slovenke v primerjavi s Slovenci v Sombotelu v procesu ohranjanja etničnih značilnosti kakor tudi pri njihovem posredovanju mlajšim generacijam bolj aktivne.
Prenosi
Literatura
Bufon, Milan (1992). Prostorska opredeljenost in narodna pripadnost. Trst, 223 str.
Kovàcs, Attila (2003). Številčni razvoj Slovencev na Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov in pričevanj anketirancev v Sombotelu. Razprave in gradivo, 43, str. 164-184.
Kozar-Mukič, Marija (1984). Slovensko Porabje. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje. Ljubljana-Szombathely, str. 12-13, 39-40.
Munda Hirnök, Katalin (2003). Organiziranost, mediji in stiki Slovencev v Szombathelyu/Sombotelu. Razprave in gradivo, 43, str. 150-162.
Munda Hirnök, Katalin (1992). Vzroki in razvoj poljedelskega zaposlovanja med porabskimi Slovenci na Madžarskem. Razprave in gradivo, 26/27, str. 238-248.
Nečak Ltik, Albina (1998). Jezik in etnična pripadnost v Porabju. Medetnični odnosi in narodna identiteta v slovenskem etničnem prostoru I. Izsledki projekta, (ur. Albina Nečak Liik, Boris Jesih). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, str. 248.
Népszàmlàlas 2001. 4. Nemzeti kotodés, A nemzeti, etnikai kisebbségek adatai, Budapest, 2002.
Zupančič, Jernej (1999). Slovenci v Avstriji. Geographica Slovenica 32. Ljubljana: Inštitut za geografijo, 246 str.
Zupančič, Jernej (2000). Slovenci na Madžarskem. Razprave in gradivo, 36/37, str. 125-143.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
