SLOVENCI Z BUREKOM V EVROPO IN/ALI DIKTATURA KRANJSKE KLOBASE: NEKAJ O BUREKU, REPREZENTACIJAH BUREKA IN »SLOVENSKEM« ETNONACIONALNEM DISKURZU
Ključne besede:
Kulturne študije, sociologija hrane in prehranjevanja, reprezentacije, etnične študije, nacionalizem, priseljenci, burek v SlovenijiPovzetek
Burek - pita različnih nadevov, je v Slovenijo »prišel« s priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije. Sprva je bil omejen zgolj na družinsko kuhinjo priseljencev, v osemdesetih pa se je predvsem v urbanem okolju pojavil tudi v ponudbi nekaterih prodajaln hitre prehrane. Sprva je bila potrošnja vezana predvsem na priseljence, kasneje pa je po bureku začel posegati tudi del mladine iz urbanih okolij. Konec osemdesetih in vsa devetdeseta leta predstavljajo obdobje, ko je burek začel dobivati poudarjene politične pomene, vezane predvsem na etnonacionalni diskurz. Hkrati pa je to bil tudi čas ekspanzije tega prehrambenega artikla, ko se je ne samo povečala proizvodnja in potrošnja (burek so recimo začele izdelovati in prodajati tudi nekatere slovenske pekarne ter trgovine), ampak je burek pustil viden pečat v popularni kulturi, v medijih, na grafitih, v slengih itd.
Prispevek prikaže razmerje med izbranim prehrambenim objektom s poudarjeno priseljensko, »tujsko« konotacijo in (slovenskim) etnonacionalnim diskurzom. Pri tem analizira predvsem različne reprezentacije bureka v novinarskih besedilih, popbesedilnih, grafitnih besedilih, imenih idr., občasno pa pokuka tudi v druge procese, v katerih se ustvarjajo pomeni (produkcija, regulacija, potrošnja idr.). Besedilo razkrije dva diskurza o bureku: nacionalističnega in antinacionalističnega. V tako imenovanem nacionalističnem diskurzu burek postane asociran z negativnimi konotacijami, pomeni, postane označevalec »manjvredne kulture juga«. Vzporedno s tem diskurzom, verjetnejo z delno časovno zakasnitvijo, pa so se pojavili tudi alternativni politični pomeni bureka. Ti pogosto niso bili formulirani kot ekspliciten upor proti nacionalizmu, toda na ravni pomenov so bili bolj ali manj v navskrižju z nacionalističnim diskurzom. Predvsem med mlajšo urbano populacijo, med študenti in dijaki je začel burek vse bolj funkcionirati kot znak nečesa »kul« in je začel prinašati tudi drugačne pomene »Juge« in »Balkana«.
Prispevek nakaže tudi odnos reprezentacij do drugih procesov, v katerih se ustvarjajo pomeni. Namreč ustvarjenje pomena se ne odvija le znotraj praks, načinov reprezentacij, ampak tudi znotraj procesov produkcije, potrošnje, regulacije in glede na vrsto identitet, ki se povezujejo z objektom (de Guy et al. 2000). Kulturni pomeni bureka tako izhajajo že iz proizvodnih praks, praks distribucij in uporabe ter s tem povezanih identitet: to, da je se burek prvenstveno pripravlja v kuhinjah priseljencev in da ga na mestnih ulicah pečejo in prodajajo večinoma Albanci, torej priseljenci, tujci, se zdi »produkcijska baza« proizvodnje pomenov bureka v Sloveniji, vsaj v kontekstu etnonacionalnega diskurza. Na ravni pomenov tudi ni bilo zanemarljivo to, da so ga začele peči »slovenske« pekarne in da so ga začeli prodajati »slovenske« trgovine. Številni pomeni bureka so nastajali in nastajajo tudi skozi procese potrošnje. Postavili bi lahko tezo, da je vsaj del mladine v devetdesetih uporabljal potrošnjo bureka kot označevalce v aktivnem procesu konstruiranja »opozicijskih« identitet. Toda to so že vprašanja za naslednjo »burek zgodbo«.
Prenosi
Literatura
Appadurai, Arjun (1992) [1986], Introduction: commodities and the politics of value. The social life o f things: commodities in cultural perspective (ur. Arjun Appadurai). Cambridge, New York: Cambridge University Press, str. 3-63.
Bell, David in Valentine, Gill (1997). Consuming geographies: we are where we eat. London, New York: Routledge.
Bourdieu, Pierre (1984) [1977]. Distinction: a social critique o f the judgement o f taste. Cambridge: Harvard University Press.
Caplan, Pat (1997). Food, health and identity. London, New York: Routledge
Dant, Tim (1999). Material culture in the social world: values, activities, lifestyles. Buckingham, Philadelphia: Open University Press.
Fischler, C. (1988). Food, Self and Identity. Social Science Information, str. 275-92.
Fiske, John (2004). Uvod v komunikacijske študije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Giddens, Anthony (1997) [1984]. The Constitution o f Society, outline o f the theory o f structuration. Cambridge: Polity Press, Cambridge.
Godina - Golija, Maja (1996). Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Maribor: Založba Obzorja Maribor.
Du Gay, Paul, Hall, Stuart, Janes, Linda, Mackay, Hugh in Negus, Keith (2000) [1997], Doing cultural studies: the story o f the Sony Walkman. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage, Milton Keynes, The Open University Press.
Hall, Stuart (2002) [ 1997], The work of Representation. Representation: Cultural Representations and Signifying Practies (ur. Stuart Hall). London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage, str. 13-74.
Južnič, Stane (1998). Človekovo telo med naravo in kulturo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Kotnik, Vlado (2001). Utelešenje sebstva in izgradnja identitete ob spominu na hrano. Teorija in praksa, 38 (5), str. 861—880.
Mennell, Stephen, Murcott, Anne in Otterloo, Anneke H. (1993). The sociology o f food: eating, diet and Culture. London: Sage.
Miller, Daniel (1987). Material culture and mass consumption: Oxford, New York.
Scholliers, Peter (2001). Meals, Food Naratives, and Sentiments of Belonging in Past and Present. Food, Drink and Identity in Europe Since the Middle Ages (ur. Peter Scholliers). Oxford: Berg, str. 3-23.
Stankovič, Peter (1999). Rokerji s konca tisočletja. Urbana plemena. Subkulture v Sloveniji v devetdesetih (ur. Peter Stankovič, Gregor Tomc, Mitja Velikonja). LjubljanaŠtudentka založba, str. 43-52.
Stankovič, Peter (2005). Burek? Ja, bitte! Dnevnik, zelena pika, 14, str. 36-37 (http://www. fdv-kulturologija.si/kulturologija_kolumna.htm#Burek).
Tivadar, Blanka (1998). Hrana kot simbolna potrošnja [magistrsko delo]. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Visočnik, Nataša (2004). Hrana i identitet u Japanu. Etnološka istraživanja, 10, str. 7-28.
Warde,Alan(1997). Consumption, FoodandTaste. Culinary Antinomines and Commodity Culture. London: Sage Publication.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
