ČEZOCEANSKE POTI PAKETOV V MIGRANTSKI KORESPONDENCI 1940-1960: »... 2 ŽAJFE, 6 ŽUP V PAKETIH, PA TISTE BENDIČE ZA MAJHNE RANE...«

Povzetek

Migrantska korespondenca družin Hrvatin-Udovič-Valenčič poteka med Jelšanami, Clevelandom in Buenos Airesom od 1920. let do danes. V besedilu analiziram korespondenco od 1940 do 1950, ker je to obdobje, ko čez ocean poleg pisem potujejo predvsem paketi živil, zdravil in obleke. »Gosta mreža izmenjave podpore” pa vključuje še čustva povezanosti, solidarnosti, ljubezni in zaskrbljenosti, ki so v pismih in paketih nevidno prisotna. Da bi čustvovanje tistih, ki so odšli, in tistih, ki so ostali, lahko predstavila bolj natančno, sem analizo družinske migrantske korespondence kombinirala z življenjskimi zgodbami, pripovedmi in pričevanji. Na ta način se subjektivna realnost migrantskih razmerij in razmer razkrije v vsej kompleksnosti in kontroverznosti. Za korespondenco veljajo večinoma enake značilnosti kot za naracijo. Pisma so »fikcija samorazkrivanja«. Morda se pri nobeni drugi komunikaciji tako močno ne zavedamo naslovnikov in njihovih pričakovanj, torej pričakovanj, kot si mi predstavljamo, da jih imajo, kot pri pisanju pisem. Vsako pismo je performans, ki toliko odkriva kot tudi prikriva, je diskurzivna predstava, ki ima spuščeno in dvignjeno zaveso istočasno. Prav zaradi tega lahko pisma razkrijejo kompleksnost, zapletenost in kontroverznost konstituiranja medsebojnih odnosov in identitet dopisovalcev. V delu korespondence, ki je predmet analize pričujočega besedila, je to prisotno na posebej zanimiv način. Gre za obdobje od 1940 do 1960, ko razmere v domačem kraju določajo vojno opustošenje, pomanjkanje vsega in davek na izgradnjo socializma. Da postane ideja domačije in gospodinjstva “gosta mreža izmenjave podpore”, kjer fizične razdalje ne pomenijo prav veliko, poudarjajo predvsem raziskovalke ženskih migracij. Prav ob branju družinske korespondence Hrvatin-Udovič-Valenčič pa se razkrijejo drugačna razmerja. Skozi neštete izmenjave, ki smo jim priča v pismih, se izostri enakopravna vloga bratov, ki so z enako zavzetostjo skrbeli za gosto mrežo družinskih vezi kot sestra. Gotovo bi štetje paketov pokazalo, da jih je sestra zašila in poslala neprimerljivo več kot brata, a v analizi pomenov in sporočilnosti izmenjave med njimi ni nobene razlike. To je eden najbolj pomembnih prispevkov k mozaiku migrantskih izkušenj, kot jim poskušam slediti skozi čas.