KER ČE NE ZNAŠ SLOVENSKEGA JEZIKA, JE KOT DA NE BI BIL SLOVENEC (VLOGA SLOVENSKEGA JEZIKA PRI OBLIKOVANJU ETNIČNE IDENTITETE PRI TRETJI IN ČETRTI GENERACIJI SLOVENSKIH POLITIČNIH EMIGRANTOV V ARGENTINI)

Avtorji

  • Uroš Bonšek

Ključne besede:

SPE, identiteta, jezikovna identiteta, slovenščina, španščina

Povzetek

Besedilo ugotavlja vpliv slovenskega jezika na oblikovanje etnične identitete pri tretji in četrti generaciji slovenskih političnih emigrantov (SPE) v Argentini, katere posebnost je (bila) homogena zaprtost pred tujimi, argentinskimi vplivi. Tako je tudi z jezikom. S pomočjo visoke kulturne ozaveščenosti in naslanjanja na tradicijo slovenske folklore so se oblikovala kulturna društva, kjer se je ustvarjalo, a ravno tako govorilo le v slovenskem jeziku – vsaka kršitev zoper ta pravila je bila deležna strogih moralnih obtožb.
Naša raziskava, ki je bila opravljena aprila 2006 na podlagi anket med učenci v sobotnih šolah slovenskega jezika in med dijaki slovenskega maturitetnega tečaja v Buenos Airesu, je kot predmet obravnave vzela tretjo in četrto generacijo SPE, ki je, v nasprotju s svojimi (starimi) starši, že močno inkulturirana in do slovenskega jezika goji močno čustveno navezanost le na simbolni ravni, medtem ko je komunikacijska funkcija slovenščine že močno zapostavljena in omejena večinoma na družinsko okolje, kjer slovensko govori 82 % vprašanih, medtem ko se vprašani med seboj pogovarjajo večinoma v španščini (97 %). Vendar moramo vedeti, da je tudi simbolna vloga slovenskega jezika neprecenljive vrednosti, kajti jezik med potomci SPE predstavlja vez s slovensko kulturo oziroma je sinonim zanjo.
Slovenski jezik je danes tudi med mladimi, potomci SPE, spoštovan, cenjen. Zavedajo se njegove vrednosti za obstoj skupnosti tudi v prihodnosti in se ga učijo. Res, da je njegova sporazumevalna funkcija okrnjena, ampak mladi se z njim identificirajo in jim pomeni bistvo slovenstva. Množica odgovorov je potrjevala vlogo slovenskega jezika kot glavnega identifikacijskega elementa pri vprašanju slovenstva, in čeprav so bila vprašanja mogoče malo pretežka za starostno skupino od 12 do 14 let, je bila večina odgovorov jasnih in, kar ni zanemarljivo, napisanih v dobri slovenščini.
Rečemo lahko, da je slovenski jezik med pripadniki tretje in četrte generacije SPE bistven element njihove etnične identitete. Z jasnimi cilji pri ohranjanju slovenskega jezika še v naprej (74 % vprašanih se bo še naprej učilo slovensko), večina bo tudi svoje otroke učila slovenščino (98 %), se tudi mladi zavedajo njegove (simbolne) vloge. Jezik ostaja za večino vez z domovino njihovih starih staršev in je s simbolnega stališča precej pred španskih jezikom, ki je le jezik njihove domovine.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Uroš Bonšek

Prof. slovenščine, podiplomski študent slovenskega jezika, Badovinčeva 4, 3270 Laško, Slovenija.

Literatura

GOMEZEL MIKOLIČ, Vesna, 1999/2000: Povezanost narodne in jezikovne identitete. Jezik in slovstvo 5. 173-185.

GROSJEAN, Francois, 1982: Life with Two Languages: An Introduction to Bilingualism. Cambridge, London, Harvard: Harvard University Press.

JESENOVEC, Mojca, 2004: Lektorat slovenščine na Univerzi v Buenos Airesu. Jezik in slovstvo 3/4. 188-194.

JOSEPH, John E., 2004: Language and Identity. New York: Paigrave MacMillan.

JUŽNIČ, Stane, 1993: Identiteta. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

JUŽNIČ, Stane, 1983: Lingvistična antropologija. Ljubljna: FSPN.

KALC, Aleksej, 1995: Nekateri vidiki primorskega izseljevanja v Južno Ameriko do 1. svetovne vojne. Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki. 33

KRANJC, Janez, 2002: Jezikovni vidiki nacionalne identitete. Slovenska nacionalna identiteta in evropsko združenje — nekateri pravni vidiki. Ljubljana: Inštitut za primerjalno pravo. 23-59.

LUKSIČ HACIN, Marina, 1995: Ko tujina postane dom. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

LUKSIČ HACIN, Marina, 1999: Multikulturalizem in migracije. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

MISLEJ, Irene, 1995: Kulturna zgodovina Slovencev v Južni Ameriki. Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki. 15—22.

PADILLA, Amado, 1999: Psychology. Handbook o f Language and Ethnic Identity. New York, Oxford: Oxford University Press. 109-122.

SKRBIŠ, Zlatko, 2003: Diasporično slovenstvo: politika, nacionalizem, mobilnost. Družboslovne razprave 42. 9-20.

ŠABEC, Nada, 1995: H a lf pa pu (The Language o f Slovene Americans). Ljubljana: ŠKUC.

ŠABEC, Nada, 2002: Usoda slovenskega jezika med Slovenci po svetu. Zbornik Seminarja slovenskega jezika, literature in kulutre. 7-20.

VASIČ, Smiljka, 1986: Bilingualism o f M igrant Children. Belgrade: Institute for Experimental Phonetics and Speech Pathology,.

ŽIGON, Zvone, 1996a: Funkcionalni bilingvizem in Slovenci v Argentini in Urugvaju. Dve domovini 7. 71—95.

ŽIGON, Zvone, 1996b: Slovenski politični izseljenci v Argentini. Teorija in praksa 2.216-231.

ŽIGON, Zvone, 1998: Otroci dveh domovin. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

ŽIGON, Zvone, 200la: Iz spomina v prihodnost: Slovenska politična emigracija v Argentini. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

ŽIGON, Zvone, 200lb: Slovenska politična emigracija v Argentini. Dve domovini 13. 111-132.

Prenosi

Objavljeno

2006-01-01

Kako citirati

Bonšek, U. . (2006). KER ČE NE ZNAŠ SLOVENSKEGA JEZIKA, JE KOT DA NE BI BIL SLOVENEC (VLOGA SLOVENSKEGA JEZIKA PRI OBLIKOVANJU ETNIČNE IDENTITETE PRI TRETJI IN ČETRTI GENERACIJI SLOVENSKIH POLITIČNIH EMIGRANTOV V ARGENTINI). Dve Domovini, (24). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/11557

Številka

Rubrike

Članki