KULTURNI POLOŽAJ PRISELJENCEV V SLOVENIJI: DEJAVNIKI IN POKAZATELJI
Ključne besede:
priseljenci v Sloveniji, kultumo-umetniške dejavnosti, kulturni položaj, etnična nestrpnost, družbena obrobnost, medijiPovzetek
V tem prispevku je povzet rezultat Ankete o položaju priseljencev, njihovih potomcev in njihovih kultur v Sloveniji, ki jo je v okviru raziskovalnega projekta Literarna in kulturna podoba priseljencev v Sloveniji (1. 7. 2004 –30. 6. 2007) izvedlo enajst prostovoljcev – študentov ljubljanske Filozofske fakultete v 26 slovenskih mestih z različno koncentracijo prve priseljenske generacije. V pričujočem članku so izpostavljeni zlasti tisti anketni odgovori, ki obravnavajo naslovno temo tega prispevka, to pa so dejavniki, ki vplivajo na kulturni položaj priseljencev v Sloveniji, in pokazatelji, ki pričajo o tem položaju.
Stereotipi o priseljencih v Sloveniji in o tem, kako ogrožajo etnične Slovence, njihovo preživetje (odvzemali naj bi jim delovna mesta), varnost (za večino kaznivih dejanj v Sloveniji naj bi bili odgovorni priseljenci), kulturo, jezik itd., so posredno indikatorji, neposredno pa dejavniki socialno-ekonomskega, političnega in kulturnega položaja priseljencev, zato je o tem sklopu dejavnikov govora že v prvem delu tega članka. Nato so povzeta mnenja anketiranih o njihovi enakopravnosti na področju politike, verskega življenja in izobraževanja. Temu sledita razdelka o pogosto samoumevni (tudi jezikovni) podrejenosti priseljencev ter o tem, kaj o svoji etnični nestrpnosti menijo Slovenci sami. Sledijo trije razdelki, ki predstavljajo osrednji del članka. Prvi obravnava jezikovno znanje anketiranih priseljencev, njihove bralne navade in njihovo gojenje kulturnih tradicij. Drugi obravnava možnosti za razvoj in uveljavitev priseljenskih kulturnih dejavnosti v širši družbi, in sicer v luči anketnih odgovorov kot tudi z vidika spoznanj drugih raziskovalcev, tretji razdelek pa odpira vprašanje o dejanskih možnostih materialno šibkejšega dela pripadnikov priseljenskih skupnosti za kakršnokoli udeležbo na področju kulture.
Prenosi
Literatura
Balažič Bulc, Tatjana (2004). Jezikovni prenos pri učenju sorodnih jezikov (na primeru slovenščine in srbohrvaščine). Jezik in slovstvo, 49, št. 3-4, str. 77-89.
Bešter, Romana (2005). Ekonomska integracija priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije in njihovih potomcev v Sloveniji. Percepcije slovenske integracijske politike: Zaključno poročilo (ur. Miran Komac in Mojca Medvešek). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, str. 559-590.
Brezigar, Sara (2006). Pojavi etnične diskriminacije v javni upravi, vojski in policiji v Republiki Sloveniji. Percepcije slovenske integracijske politike: »uskoško« prebivalstvo v Beli krajini, etnična diskriminacija v delovnem okolju, izseljevanje in povratništvo Slovencev: Zaključno poročilo (ur. Miran Komac in Mojca Medvešek). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, str. 73-151.
Dekleva, Bojan, in Špela Razpotnik (2002): Čefurji so bili rojeni tu: Življenje mladih priseljencev druge generacij e v Ljubljani. Ljubljana: Pedagoška fakulteta in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
Dimkovska, Lidija (2005). Književnost priseljencev v Sloveniji - njene značilnosti in položaj v Slovenski kulturi. Dve domovini / Two Homelands, št. 22, str. 59-78.
Graf, Peter (2004). Migration as a change of cultural relations by a new language map. Dve domovini / Two Homelands, št. 19, str. 9-23.
Josipovič, Damir (2005). Demografski učinki imigracije v Sloveniji po II. Svetovni vojni. Doktorsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.
Klopčič, Vera, Miran Komac in Vera Kržišnik-Bukič (2003): Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Kobolt, Alenka (2002): Zdej smo od tu -a smo še čefurji?. Ljubljana: 12.
Komac, Miran in Mojca Medvešek (ur.) (2005). Percepcije slovenske integracijske politike: Zaključno poročilo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. -----(ur.) (2006). Percepcije slovenske integracijske politike: »uskoško« prebivalstvo v Beli krajini, etnična diskriminacija v delovnem okolju, izseljevanje inpovratništvo Slovencev: Zaključno poročilo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Mikolič, Vesna (2004). Medkulturna pragmatika pri pouku slovenščine kot J2. Jezik in slovstvo, 49, št. 3-4, str. 103-121.
Mugerli, Maruša (2005). Slovenski prevodi literarnih del priseljenskih avtorjev po letu 1990. Dve domovini / Two Homelands, št. 22, str. 79-93.
Pirih Svetina, Nataša, in Ina Ferbežar (2005). Slovenščine tujejezičnih govorcev. Jezik in slovstvo, 50, št. 6, str. 3-15.
Požgaj Hadži, Vesna, in Ina Ferbežar (2001). Tudi to je slovenščina. 37. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj (ur. Irena Orel). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, str. 57-68.
Razpotnik, Spela (2004): Preseki odvečnosti: nevidne identitete mladih priseljenk v družbi tranzicijskih vic. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Šabec, Nada (1996). H a lf pa pu: The Language o f Slovene Americans. Ljubljana: SKUC (Studia humanitatis, Apes).
Šircelj, Milivoja (2003). Verska, jezikovna in narodnostna sestava prebivalstva Slovenije, popisi 1921-2002. Ljubljana: SURS.
Žitnik, Janja (2006). Položaj priseljenskih kultur v Sloveniji: identitetni vidiki. Dve dom ovini / Two H omelands, št. 23, str. 107-139.
Žnideršič, Martin, Darka Podmenik in Gregor Kocijan (1999). Knjiga in bralci IV. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
