ALI SO STALIŠČA PREBIVALCEV EVROPSKIH DRŽAV DO PRISELJENCEV POVEZANA S STALIŠČI, KI SE NANAŠAJO NA ODNOSE MED SPOLOMA, RODNOSTNO VEDENJE IN VREDNOTENJE OTROK?

Avtorji

  • Majda Černič Istenič
  • Duška Knežević Hočevar

Ključne besede:

stališča, priseljenci, rodnostno vedenje, vloge med spoloma, nacionalizem, Evropa

Povzetek

Neugodni demografski trendi v Evropi, zlasti nizka rodnost in staranje prebivalstva, ter njihove družbene posledice so vedno bolj pogost predmet razprav v politiki kot tudi znanosti. Poleg pronatalističnih ukrepov se prav ukrepi v zvezi s priseljevanjem kažejo kot najbolj verjeten scenarij reševanja tako neugodne demografske podobe. Vendar povsem odprtega priseljevanja ne podpirata niti evropsko javno mnenje niti vlade članic EU. S tega vidika avtorici prispevka presojata stališča respondentov do priseljencev v okviru mednarodne raziskave Population Policy Acceptance. Avtorici domnevata, da so stališča do priseljencev podložena tudi s posameznikovim vrednotenjem rodnosti, partnerskih odnosov, vlog med spoloma in otrok. Ideologije o nacionalni identiteti skozi razprave o nacionalni reprodukciji namreč implicitno opredeljujejo tudi nečlane (priseljence, manjšine, tujce, azilante) svojih zamišljenih skupnosti, ko natančno definirajo, kdo in koliko se sme reproducirati.

Raziskava, ki je potekala med leti 2000 in 2003, zajema podatke iz osmih držav, t.j. Avstrije, Češke republike, Estonije, Finske, Nemčije, Madžarske, Poljske in Slovenije. Na podlagi pregleda različnih teoretičnih pristopov k preučevanju stališč do tujcev v zadnjem desetletju sta avtorici zastavili izhodiščne hipoteze, s katerimi sta preverjali povezave med stališči do priseljencev in stališči, ki se navezujejo na rodnost, partnerske odnose, vloge med spoloma in otroke. Ob tem, da negativne presoje prisotnosti priseljencev močno prevladujejo nad pozitivnimi presojami, sta s pomočjo bivariatne korelacijske analize ugotovili, da z naraščanjem podpore tradicionalnim vlogam med spoloma, z naraščanjem negativnega presojanja sprememb v partnerskem vedenju (naraščanja razvez, upadanja porok, neodločanje za starševstvo, zunaj zakonska rojstva) in pomenom, ki ga imajo otroci za starše, narašča tudi negativno presojanje prisotnosti priseljencev. V nasprotju z njunim pričakovanjem, da obstaja zveza med presojanjem priseljencev in rodnostnim vedenjem, je bila ta zveza v vseh državah med najšibkejšimi. Tak rezultat podpira opažanja tistih preučevalcev stališč do tujcev, ki opozarjajo na paradoks negativnega javnega odzivanja na priseljence v Evropi in to v času, ko se priselitve kažejo kot eden izmed bolj verjetnih scenarijev reševanja družbenih posledic nizke rodnosti in staranja prebivalstva. Rezultati govorijo v prid potrebe po bolj sistematičnem preučevanju reprezentacij nacionalnih identitet, oziroma nacionalnih populacij in skupnosti, saj različni razpravljalci prav skozi govor o nacionalni reprodukciji natančno opredeljujejo »pravilna« stališča do materinstva, oblik družin, vlog med spoloma in nenazadnje outsiderjev.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Majda Černič Istenič

Višja znanstvena sodelavka, Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2,1000, Ljubljana

Duška Knežević Hočevar

Višja znanstvena sodelavka, Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2,1000, Ljubljana

Literatura

Ajzen, Icek (1988). Attitudes, Personality and Behavior. Chicago: The Dorsy Press.

Allport, Gordon W. (1954). The Nature o f Prejudice. Cambridge, MA: AddisonWesley.

Anthias, Floya in Nira Yuval-Davis ( 1989). Introduction, (ur. Yuval-Davis, Nira, Floya Anthias in Jo Campling). London: The MacMillan Press LTD, str. 1-15.

Burns, Peter in James G. Gimpel (2000). Economic Insecurity, Prejudical Steretypes, and Public Opinion on Immigration Policy. Political Science Quarterly, Zv. 115, št. 2, str. 201-225.

Douglass, Carrie B. (ur.) (2005). Barren states: The Population »Implosion« in Europe. Oxford in New York: Berg.

Douglass, Carrie B. et al (2005). Introduction, (ur. Carrie B. Douglass). Oxford in New York: Berg, str. 1-28.

Fetzer, Joel S. (2000). Economic self-interest or cultural marginality? Anti-immigration sentiment and nativist political movements in France, Germany and the USA. Journal o f Ethnic and Migration Studies, 26/1, str. 5-23.

Fireside, Harvey (2002). The demographic roots of European xenophobia. Journal o f Human Rights, 1/4, str. 469^479.

Gal Susan in Gail Kligman (2000). The Politics o f Gender After Socialism. A Comparative - Historical Essay. Princeton, New Jersey: Princeton University Press.

Green Paper (2005). Confronting demographic change: a new solidarity between the generations. Brussels: Commission of the European Communities (COM 94 final).

Hjerm, Mikael ( 1998). National identity: a comparison of Sweden, Germany and Australia. Journal o f Ethnic and Migration Studies, 24/3, str. 451 —469.

Kertzer, David I. in Tom Fricke (ur.) (1997). Anthropological Demography. Toward a New Synthesis. Chicago in London: The University of Chicago Press.

King, Leslie (2002). Demographic trends, pronatalism, and nationalist ideologies in the late twentieth century. Ethnic and Racial Studies, 25/3, str. 267—389.

Kinnear, Ralph (1992). National Culture, Migration & Xenophobia: With Particular Reference to Migration and Regional Development in Central Europe. The European Journal o f Social Sciences, 5/3, str. 39-63.

Kligman, Gail (2005 )./l Reflection on Barren States: The Demographic Paradoxes o f Consumer Capitalism, (ur. Carrie B. Douglass). Oxford in New York: Berg, str. 249-259.

Knudsen, Knud ( 1997). Scandinavian Neighbours with Different Character? Attitudes Toward immigrant and National Identityin Norway and Sweden. Acta Sociologica, 40/3, str. 223-243.

Kreager, Philip (1997). Population and Identity, (ur. David I. Kertzer in Tom Fricke). Chicago in London: The University of Chicago Press, str. 139-174.

Macura, Miloš (2002). Executive Summary. The Generations and Gender Programme: A Study o f the Dynamics o f Families and Family Relationships. Geneva: UNECE. http://www.unece.org/pau/ggp/execsumm.pdf.

Maddens Bart, Jaak Billet in Roeland Beeren (2000). National identity and the attitude towards foreigners in multi-national states: the case of Belgium. Journal o f Ethnic and Migration Studies, 26/1, str. 45-60.

McLaren, Lauren M. (2003). Anti-Immigrant Prejudice in Europe: Contact, Threat Perception, and Preferences for the Exclusion of Migrants. Social Forces, 81/3, str. 909-936.

O’Connell, Michael (2005). Economic forces and anti-immigrant attitudes in Western Europe: a paradox in search of an explanation. Patterns o f Prejudice, 39/1, str. 60-74.

Pettigrew, T. F. in R. W. Meertens (1995). Subtle and blatant prejudice in Western Europe. European Journal o f Social Psychology, 25, str. 57-75.

Simon Rita J.in James P. Lynch (1999). A Comparative Assesment of Public Opinion toward immigrants and Immigration Policies. The International Migration Review, 33/2, str. 455^467.

Yuval-Davis, Nira, Floya Anthias in Jo Campling (ur.) (1989). W om an-N ation-State. London: The MacMillan Press LTD.

Teitelbaum, Michael S. in Jay Winter ( 1998).A Question o f Numbers: High Migration, Low Fertility, and the Politics o f National Identity. New York: Hill and Wang.

Prenosi

Objavljeno

2006-01-01

Kako citirati

Černič Istenič, M. ., & Knežević Hočevar, D. . (2006). ALI SO STALIŠČA PREBIVALCEV EVROPSKIH DRŽAV DO PRISELJENCEV POVEZANA S STALIŠČI, KI SE NANAŠAJO NA ODNOSE MED SPOLOMA, RODNOSTNO VEDENJE IN VREDNOTENJE OTROK?. Dve Domovini, (24). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/11550

Številka

Rubrike

Članki