Nekatere demografske značilnosti grkokatoliških Žumberčanov v Sloveniji

Povzetek

Prispevek obravnava populacijo Žumberčanov v Sloveniji. To je v Slovenijo priseljena populacija iz hrvaške regije Žumberk, 15 – 40 km kilometrov zahodno od hrvaške prestolnice Zagreb vzdolž slovensko-hrvaške meje. Žumberčani so del širše etnične kategorije potomcev Uskokov, prebivalstva, ki se je v poznem srednjem veku pred Otomansko vojsko umikalo iz osrednjega Balkana. Žumberčani so v tridesetih letih 16. stoletja prešli v Unijatstvo – so kristjani vzhodnega obreda, formalno pa del Katoliške cerkve. Žumberk je bil del Vojne krajine, ki so jo zaradi nevarnosti pred turško vojsko ustanovili Habsburžani. Žumberčani so opravljali vojaško službo, ta njihov status pa je tudi odločilno vplival na gospodarsko in socialno organiziranost družbe. Po ukinitvi Vojne krajine leta 1881 so se ekonomske razmere za žumberško prebivalstvo radikalno spremenile. Žumberk je postal območje odseljevanja in ena najbolj depopulacijskih regij Hrvaške. Žumberčani so se selili v druge dele Habsburškega imperija, močna pa je bila tudi migracija v druge države, zlasti v ZDA, Francijo in Nemčijo.
Po letu 1880 so se večje skupine Žumberčanov začele pojavljati tudi v obmejnih slovenskih pokrajinah - v Beli krajini, v okolici Novega mesta in v Posavju, kasneje tudi v večjih mestih v notranjosti, predvsem v Ljubljani. To je tudi geografski okvir analize Žumberčanov v Sloveniji. Več kot polovica od 671 Žumberčanov in 772 drugih oseb, ki z njimi živijo v isti družini ali gospodinjstvu, živi v občini Metlika v Beli krajini. Druge osebe so tisti člani gospodinjstev, ki bodisi niso bili rojeni v žumberških vaseh oziroma se ob popisu niso versko opredelili kot grkokatoliki. Žumberčani so demografsko starejša populacija od večine na obravnavanem območju, bolj zgoščeno naseljeni v mestnih naseljih in imajo večji delež moškega prebivalstva. Po zaposlitvi in izobrazbi se ne razlikujejo pomembneje od večine prebivalstva. Večina generacije srednje starosti, še zlasti pa mlajše, živi v etnično in versko heterogenih gospodinjstvih. Pri mlajših generacijah kažejo analize statistično pomemben prehod pri opredeljevanju za Slovence in ne Hrvate, in za rimokatolike namesto grkokatolike pri verskem opredeljevanju. Trend je v občini Metlika, kjer Žumberčani tvorijo večji delež v skupnem prebivalstvu, manj izrazit.