»Bi te lahko prosila, brat moj, da mi pošlješ kaj malega?« Prakse remitiranja med Arabci in Bošnjaki v Sloveniji
Ključne besede:
remitence, družbene mreže, migracije, Arabci, BošnjakiPovzetek
Na splošno se remitence nanašajo na vrsto transferjev med migranti na eni in posamezniki ter skupinami v deželah izvora na drugi strani. Poleg samih transferjev članek obravnava predvsem motivacije, vzorce in vrste remitenc, ki jih lahko definiramo kot različne oblike daril. Avtorici se skozi raziskavo praks remitiranja posvečata analizi procesov povezovanja in ohranitvi občutka pripadnosti deželi izvora ter procesom migrantovega vključevanja v deželi sprejema. Razpravljata tudi o pomenu družbene odgovornosti, ki je lahko vidna v migrantovi vključitvi v sprejemno družbo, in hkrati ohranjanju občutka pripadnosti pa tudi imidžu, družbeni moči ter spoštovanju v družbi, iz katere izhaja. Poudarek članka je tako na osebnih motivacijah migranta kot na motivacijskih dejavnikih, ki so prisotni v deželah, vključenih v transnacionalne povezave, ki procese remitiranja lahko ne samo stimulirajo temveč tudi ovirajo. Avtorici nadalje razpravljata o družbeni in demografski distribuciji in pomenu družbenega pritiska, s katerim se srečujejo migranti, ter o pričakovanjih drugih članov družbenih mrež, ki imajo pri procesih remitiranja odločilno vlogo.
Prenosi
Literatura
Al-Ali, Nadje, Richard Blake and Khalid Koser (2001). The limits to “transnationalism“: Bosnian and Eritrean refugees in Europe as emerging transnational communities. Ethnic and Racial Studies, 24 (4), 578–600.
Brettell, Caroline B. and James F. Hollifield (2008). Migration theory. Talking across disciplines. New York and Oxon: Routledge.
Briant, Sophie (2005). The remittance sending behavior of Liberians in Providence. Thesis (M.A.): Brown University.
Caces, Fe, Fred Arnold, James T. Fawcett and Robert W. Gardner (1985). Shadow households and competing auspices. Migration Behavior in the Philippines. Journal of Development Economics, 17 (1–2), 5–25.
Cliggett, Lisa (2003). Gift remitting and Alliance Building in Zambian Modernity: Old Answers to Modern Problems. American Anthropologist, 105 (3), 543–552.
Cohen, Jeffrey H. and Leila Rodriguez (2004). Remittance Outcomes in Rural Oaxaca, Mexico: Challenges, Options, and Opportunities for Migrant Households. Center for Comparative Immigration Studies. Working Papers 102. http://repositories.cdlib.org/ ccis/papers/wrkg102
Čapo Žmegač, Jasna (2003). Transnacionalizam, lokalitet, rod: hrvatske migrantske obitelji u Münchenu. Traditiones, 32 (2), 179–192.
Embassy of the Republic of Slovenia, Sarajevo, Bosnia and Herzegovina http://sarajevo. veleposlanistvo.si/index.php?id=1901, last accessed 20. 7. 2008
Gurak, Douglas and Fe Caces (1992). Migration Networks and the Shaping of Migration Systems. International Migration Systems. A Global Approach (eds. Mary Kritz, Lin Lean Lim and Hania Zlotnik). Oxford: Clarendon Press, 150–176.
Haas de, Hein (2006). Migration, remittances and regional development in Southern Morocco. Geoforum, 37, 565–580.
Haas de, Hein (2007). Remittances, Migration and Social Development: A Conceptual Review of the Literature. UNRISD: Social Policy and Development Programme Paper Number 34.
Kalčić Špela (2007). “Nisem jaz Barbika” Oblačilne prakse, islam in identitetni procesi med Bošnjaki v Sloveniji. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (Županičeva zbirka).
Lamberger Khatib, Maja (2009). Social networks among Arabs in Slovenia. Razprave in gradivo, 58 (to be published in June 2009).
Levitt, Peggy (1998). Social Remittances: Migration Driven Local-Level Forms of Cultural Diffusion. The International Migration Review, 32 (4), 926–948.
Lianos, Theodore P. (1997). Factors determining migrant remittances: The case of Greece. The International Migration Review, 31 (1), 72–87.
Maggard, Kasey Q. (2004). The Role of Social Capital in the Remittance Decisions of Mexican Migrants from 1969 to 2000. Working paper 2004–29. Working paper Series: Federal reserve bank of Atlanta.
Mauss, Marcel (1996). Esej o daru in drugi spisi. Ljubljana: ŠKUC, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete (Studia Humanitatis).
Menjívar, Cecilia, Julie DaVanzo, Lisa Greenwell in R.Burciaga Valdez (1998). Remittance Behavior Among Salvadoran and Filipino Immigrants in Los Angeles. The International Migration Review, 32 (1), 97–126.
Mežnarić, Silva (1989). “Bosanci” a kuda idu Slovenci nedeljom? Ljubljana: Krt knjižnica revolucionarne teorije.
Olwig, Karen Fog (2003). “Transnational” socio-cultural system and ethnographic research: Views from an extended field site. The International Migration Review, 37 (3), 787–811.
Petrović, Vladimir (2006). Jugoslavija stupa na bliski iztok. Stvaranje jugoslovenske bliskoistočne politike 1946–1956. Beograd: Institut za suvremeno istoriju.
Pezdir, Tatjana (2007). Stiki in vezi z izvornim okoljem. Ko ste v družbi svojih ljudi, gre za popolnoma drugačen občutek. Priseljenci: študije o priseljevanju in vključevanju v slovensko družbo (ed. Miran Komac). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 423–445.
Portes, Alejandro (1995). Economic Sociology and the Sociology of Immigration: A Conceptual Overview. The Economic Sociology of Immigration: Essays on Networks, Ethnicity, and Entrepreneurship (ed. Alejandro Portes). New York: Russell Sage Foundation, 1–41.
Schrover, Marlou and Floris Vermeulen (2005). Immigrant Organisations. Journal of Ethnic and Migration Studies, 31 (5), 823–832.
The Statistical Office of the Republic of Slovenia, Census 2002. http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=53, last accessed 20.1.2008
Vertovec, Steven (1999). Conceiving and researching transnationalism. Ethnic and Racial Studies, 22 (2), 447–63.
World bank http://siteresources.worldbank.org/INTPROSPECTS/Resources/334934-1199807908806/, last accessed 24. 7. 2008
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki