Burekpomeni burekdarovanja neburekljudem
Ključne besede:
burek, materialna kultura, pomeni, darilo / blago, darovanje, priseljenci, SlovenijaPovzetek
Dandanes v Sloveniji soživita dve ekonomsko-antropološki burekokolji: burektrg, na katerem se prodaja in kupuje burekblago, in burekokolje, ki se trgu izmika. V tem zadnjem dominira doma narejen burek, največkrat v priseljenskih družinah, ki je tudi pogost predmet izražanja gostoljubnosti in obdarovanja, občasno tudi zunaj etnične skupine. To tako imenovano burekdarovanje neburekljudem pa odpira tudi nekatera nova vprašanja razumevanja burekpomenov. Burekdarovanje neburekljudem reproducira odnose med etničnima skupinama, ki sta v darovanje vključeni. Pri tej reprodukciji temeljnih etničnih odnosov v slovenski družbi pa igra osrednjo vlogo predmet, ki je v darovanje vključen, točneje, njegovi pomeni. Takšno razumevanje burekpomenov poudari njihovo konstituitivno (aktivno) vlogo, torej poudari ne kako ljudje oblikujejo (burek)pomene, temveč kako (burek)pomeni oblikujejo ljudi.
Prenosi
Literatura
Appadurai, Arjun (1992). Introduction: Commodities and the Politics of Value. The Social Life of Things. Commodities in Cultural Perspective (ur. Arjun Appadurai). Cambridge in New York: Cambridge University Press, 3–63.
Aristotel (1994). Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica.
Bikić, Jasmina (2004). »Ja sam živi dokaz protiv riječi nemoguče«, Ljiljan, 11. 6. 2004 (http://www.dinomerlin.net/press/index_11_07_04.php).
Brezigar, Sara (2006). Pojavi etnične diskriminacije v javni upravi, vojski in policiji v Republiki Sloveniji. Percepcije slovenske integracijske politike: Uskoško prebivalstvo v Beli krajini, etnična diskriminacija v delovnem okolju, izseljevanje in povratništvo Slovencev: Zaključno poročilo (ur. Miran Komac in Mojca Medvešek). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 73–151.
Godelier, Maurice (1996/2006). Uganka daru. Ljubljana: Študentska založba.
Gregory, A. Christoper (1982). Gift and Commodities. London: Academic Press.
Komac, Miran, Mojca Medvešek in Petra Roter (2007). Pa mi vi povejte, kaj sem!!! Študija o etnični raznolikosti v Mestni občini Ljubljana. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Kršić, Dejan (2004). Burek [geslo]. Leksikon yu mitologije (ur. Iris Adrić idr.). Zagreb in Beograd: Rende in Postscriptum, 65.
Marcus, George E. in Michael M. J. Fischer (1986). Anthropology as Cultural Critique: An Experimental Moment in the Human Sciences. Chicago in London: University of Chicago Press.
Mauss, Marcel (1923–24/1996). Esej o daru. Esej o daru in drugi spisi. Uvod v delo Marcela Maussa. Ljubljana: ŠKUC in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 9–157.
Miller, Daniel (1987). Material Culture and Mass Consumption. Oxford in New York: Blackwell.
Miller, Daniel (1994). Artefacts and the Meanig of Things. Companion Encyclopedia of Anthropology (ur. Tim Ingold). London in New York: Routledge, 396–419.
Miller, Daniel (1998). Why some things matter. Material cultures. Why some things matter (ur. Daniel Miller). London: UCL Press, 3–21.
Miller, Daniel (2001). Alienable Gifts and Inalienable Commodities. The Empire of Things. Regimes of Value and Material Culture (ur. Fred R. Myers). Santa Fe: School of American Research Press, 91–115.
Minnich, Robert G. (1993). Darovanje kolin in izražanje identitete v slovenski kmečki družbi. Socialni antropolog o Slovencih: Zbornik socialnoantropoloških besedil. Kanalska dolina: Slovenski raziskovalni inštitut – SLORI; Ljubljana: Amalietti, 53–65.
Mlekuž, Jernej (2008). Burek.si!? Recepti / koncepti. Ljubljana: Studia Humanitatis.
Ohnuki-Tierney, Emiko (1993). Rice as Self. Japanese Identities Through Time. Princeton, N. J: Princeton University Press.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki