Otroci in otroštvo v migracijskih kontekstih
Ključne besede:
pozicioniranje otrok v migracijskih kontekstih, slovensko izseljenstvo, stigmatizacija migrantskih otrokPovzetek
Predstavitvi težavnosti definicij otroštva in otrok v kulturoloških in zgodovinskih študijah sledi prikaz različnih načinov umestitve otrok v migracijskem procesu in odločitvah zanj. Vsak način je ilustriran s primeri iz raziskav, ki izhajajo iz avto/biografskih virov in narativnih prikazov subjektivne migracijske izkušnje. Zaključek apelira na raziskovalce in proučevalce migracij, da upoštevajo subjektivizacijo »predmetov« svojih raziskav in učlovečijo migrante, predvsem pa njihove otroke. S tem besedilo poveže otroke v zgodovinskem kontekstu slovenskega izseljenstva in otroke znotraj priseljenstva v Slovenijo danes v skupno zgodbo.
Prenosi
Literatura
Ariès, Phillipe (1962). Centuries of Childhood, A Social History of Family Life. New York: Vintage Books.
Barbič, Ana, Miklavčič-Brezigar Inga (1999). Domestic Work Abroad: a necessity and an opportunity for rural women from the Goriska borderland region of Slovenia. Gender, Migration and Domestic Service. (ed.) Momsen, J.H. . London: Routledge, 164–178.
Baskar, Bojan (1991). ‘Nedeljski zgodovinar’ in ‘desni anarhist’ Philippe Ariès (Spremna beseda). Phillipe Aries, Otrok in družinsko življenje v starem režimu. Ljubljana: ŠKUC, Filozofska fakulteta, 501–523.
Douek, Ellis (2004). A Middle Eastern Affair. London: Peter Halban Publishers Ltd.
Koprivec, Daša (2006). Aleksandrinkas – življenje v Egiptu in doma. Etnolog 16: 97–115.
Koprivec, Daša (2008). Egiptovski otroci in njihove varuške aleksandrinkas. Etnolog 18: 167–186.
Lukšič-Hacin, Marina (ured.) (2006). Spet doma? Povratne migracije med politiko, prakso in teorijo. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2003). Slovenian women’s stories from America. Dve domovini / Two Homelands 17: 47–60.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2007). Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States. Dve domovini / Two Homelands 25: 229–247.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2008). Internet in preobrazbe ohranjanja kulturne dediščine v slovenskoameriških etničnih skupnostih, Dve domovini / Two Homelands 28, 57–72.
Parrenas, Salazar Rachel (2002). The Care Crisis in the Philippines: Children and Transnational Families in the New Global Economy. Global Woman: Nannies, Maids and Sex Workersin the New Economy (ed. Barbara Ehrenreich and Arlie Russell Hochschild). New York: Metropolitan Books, Henry Holt and Company, 39–54.
Prisland, Marie (1968). From Slovenia to America, Recollections and Collections. Chicago: Slovenian Women’s Union of America.
Puhar, Alenka (1982). Prvotno besedilo življenja, Oriszgodovine otroštva na Slovenskem v 19. stoletju. Zagreb: Globus.
Tomšič, Marjan (2002). Grenko morje. Ljubljana: Založba Kmečki glas.
Škrlj, Katja (2009). Komaj sem čakala, da zrastem in postanem aleksandrinka, demitizacija aleksandrink. Krila migracij, Po meri življenjskih zgodb. (ed. Mirjam Milharčič Hladnik and Jernej Mlekuž). Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 143–189.
UNICEF (2009). Children in Immigrant Familiesin Eight AffluentCountries, Their Family, National and International Context. Florence: Unicef Innocenti Research Centre.
WHO (2006). Investing in Our Future: Framework for Accelerating Action forthe Sexual and Reproductive Health of Young People. Dostopno na: http://whqlibdoc.who.int/ publications/2010/9789241599528_eng.pdf (20. avgust 2010).
Žitnik, Janja (2008) Statistical facts are human fates: Unequal citizens in Slovenia. Journal of Ethnic and Migration Studies, 34(1): 77–94.
Žitnik Serafin, Janja (2009). Pisatelj med dvema domovinama: Louis Adamič in vprašanja nacionalne, etnične in kulturne identitete. Dve domovini / Two Homelands 30: 115–132.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
