Doseljeno hrvaško prebivalstvo vinkovškega področja – Kako trd je kruh priseljencev?
Ključne besede:
vinkovško področje, prišleki, domače prebivalstvo, migracije, interakcijaPovzetek
Od 18. do polovice 20. stoletja se je v Vinkovce in okolico, se pravi na današnjo vzhodno Hrvaško, priselilo veliko hrvaškega prebivalstva rimskokatoliške veroizpovedi iz Hercegovine, Dalmacije, Like, Bosne, Zagorja in Bačke. Razlogi za selitve v Slavonijo so bili siromaštvo, načrtno ali posamezno naseljevanje. Raziskovali bomo, od kod prihajajo priseljenci in v katere kraje vinkovškega področja se naseljujejo, opisali interakcije med domačim in priseljenim prebivalstvom ter gradnje, stanovanja, gospodarjenje in prehrano priseljencev po drugi svetovni vojni.
Prenosi
Literatura
Galiot Kovačić, Jadranka (2008). Terenske bilješke.
Gelo, Jakov (1987). Demografske promjene u Hrvatskoj od 1780. do 1981. g. Zagreb: Globus.
Gligorević, Ljubica (1999). Doseljeni Ličani na vinkovačkom području. Etnološka tribina 22, 29: 25–35.
Heršak, Emil (gl. ur.) (1998). Leksikon migracijskoga i etničkoga nazivlja. Zagreb: Institut migracija i narodnosti, Školska knjiga.
Pavičić, Stjepan (1953). Podrijetlo hrvatskih i srpskih naselja i govora u Slavoniji. Zagreb: Jugoslavenska
akademija znanosti i umjetnosti, knjiga 47.
Barunčić, Paško, Mali (2008). Kako je sve počelo, http://cajopasko.blog.hr/2008/07/index.html (2. 12.
.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki