Identiteta gradiščanskih Hrvatov: korenine in perspektive
Ključne besede:
Gradišče, Hrvati, identitetaPovzetek
Sodobna identiteta gradiščanskih Hrvatov kot odnos, ki predpostavlja enakost, istovetnost in enotnost s samim seboj, se je oblikovala po letu 1921 med potomci tistih Hrvatov, ki so v 16. stoletju v sklopu velikega razseljevanja s hrvaških ozemelj pred plimo osmanske ekspanzije v jugovzhodni Evropi zapustili stara bivališča med reko Dravo in Jadranskim morjem ter se nastanili na zahodnih robovih Panonije, se pravi na območju, ki si ga danes znotraj Evropske unije delijo avstrijska pokrajina Burgenland (hrvaško Gradišče), okraja Vas in Győr-Moson-Sopron na zahodnem Madžarskem in bratislavski okraj na Slovaškem.
Prenosi
Literatura
Botík, Ján (ur.) (2001). Slovenski Chorváti. Bratislava: Luč.
Csaplovics, Johann (1829). Croaten und Wenden in Ungern. Preßburg: S. Ludwig Weber.
Jelić, Tomislav i Željko Holjevac (2006). Gradišćanski Hrvati u Mađarskoj i Hrvati u Slovačkoj. Analiza hrvatskih naselja u zapadnoj Mađarskoj i Slovačkoj. Zagreb-Budapest-Bratislava: Croatica.
Kampuš, Ivan (ur.) (1995). Povijest i kultura gradišćanskih Hrvata. Zagreb: Nakladni zavod Globus.
Lexicon locorum regni Hungariae populusorum anno 1773 offi ciose confectum (1920). Budapestini: Delegatio hungarica pacem tractans.
Marczali, Henry (1910). Hungary in the Eighteenth Century. Cambridge: University Press.
Naše novine, Győr, 1910, 1921.
Pálff y, Géza, Miljenko Pandžić i Felix Tobler (prir.) (1999). Ausgewählte Dokumente zur Migration der Burgenländischen Kroaten im 16. Jahrhundert. Odabrani dokumenti o seobi Gradišćanskih Hrvata u 16. stoljeću. Eisenstadt-Željezno: Kroatisches Kultur- und Dokumentationszentrum. Hrvatski kulturni i dokumentarni centar.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki