Teoretizacija multikulturalizma in etnične ekonomije v luči ohranjanja kulturne dediščine med migranti
Ključne besede:
migracije, etnična ekonomija, multikulturalizem, kulturna dediščinaPovzetek
Temeljna dilema prispevka je učinkovitost politike multikulturalizma v povezavi z drugim družbo- slovnim konceptom – etnično ekonomijo in njunimi vplivi na ustvarjanja in ohranjanja različnih kulturnih dediščin med migranti v kontekstu (nacionalne) države. Ali je etnična ekonomija povezana s procesi (re)produkcije kulturnih dediščin? V kakšnem odnosu do njihove (re)produkcije so politike multikulturalizma? Ali je uspešnost, učinkovitost politik multikulturalizma v odnosu do ustvarjanja in ohranjanja kulturnih dediščin povezana z etnično ekonomijo? Avtorici najprej definirata temeljne kategorije: multikulturalizem, etnično ekonomijo in kulturno dediščino ter jih nato primerjalno opazujeta v različnih družbenopolitičnih kontekstih, pri čemer je v prispevku pozornost namenjena tudi razliki med (neo)liberalno in (neo)korporativno državo.
Prenosi
Literatura
Bonacich, Edna (1973). A Theory of Middleman Minorities. American Sociological Review 38: 583–594.
Banting, Keith in Will Kymlicka (2006). Multicultualism and the Welfare State: Recognition and Redestribution in Contemporary Democracies. New York: Oxford University Press.
Deanovič, Boris (2003). Economic Value of Cultural Heritage in Urban Regeneration (magistrsko delo). Birmingham: University of Birmingham.
Esping-Andersen, Gøsta (1996). Welfare States in Transition: National Adaptations in Global Economies. London, Thousand Oaks in New Delhi: Sage.
Esping-Andersen, Gøsta (2006). Three World of Welfare Capitalism. The Welfare State Reder, 2. izdaja (ur. Cristopher Pierson in Francis G. Castles). Cambridge – Malden: Polity Press, 160–174.
Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, Unesco 1972.
Konvencija o varstvu nesnovne kulturne dediščine, Unesco 2003.
Light, Ivan in Steven J. Gould (2000). Ethnic Economies. San Diego: Academic Press.
Light, Ivan in Starros Karageogies (1994). The Ethnic Economy. Handbook of Economic Sociology (ur. N. Smelers in R. Swedberg). Princeton, NJ: Princeton University Press: 647–671.
Lowenthal, David (1998). The Heritage Crusade and the Spoils of History. Cambridge: Cambridge University Press.
Lukšič Hacin, Marina (1999). Multikulturalizem in migracije. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Lukšič Hacin, Marina (2009). In kaj je ta transnacionalizem?: Razmišljanja ob knjigi Jake Repiča »Po sledovih korenin«: Transnacionalne migracije med Argentino in Evropo. Glasnik SED 49 (1/2): 61–66.
Lukšič Hacin, Marina (2012). Multikulturalizmi: Varijante upotrebe pojma i njihova razmimoilaženja. Aporije multikulturalizma (ur. Alpar Lošonc in Dragan Prole). Novi sad: Mediterran Publishing in Centar za multikulturalnost, 31–42.
Mesić, Milan (2006). Multikulturalzam. Zagreb: Školska knjiga.
Milharčič Hladnik, Mirjam (2008). Internet in preobrazbe ohranjanja kulturne dediščine v slovenskoameriških etničnih skupnostih. Dve domovini/Two Homelands 28: 57–71.
Negri, Antonio in Michael Hardt (2004). Multitude: War and Democracy in the Age of Empire. New York: Penguin Press.
Portes, Alejandro in Robert L. Bach (1985). Latin Journey: Cuban and Mexican Immigrants in the United States. Berkeley, Los Angeles in London: University of California Press.
Razin, Eran (2007). Immigrant entrepreneurs and the Israeli welfare state: Institutional support and institutional constraints. Handbook of Research on Ethnic Minority Entrepreneurship. A Co-evolutionary View on Resource Management (ur. Léo-Paul Dana). Cheltenham-Northampton: Edward Elgar Publishing, 615–629.
Rizzo, Ilde in David Throsby (2006). Cultural Heritage: Economic Analysis and Public Policy. Handbook of the Economics of Art and Culture (ur. Victor Ginsburgh in David Throsby). Amsterdam: Elsevier/ North-Holland, 983–1016.
Sandell, Richard (ur.) (2002). Museums, Society, Inequality. London in New York: Routledge.
Sardoč, Mitja (2011). Citizenship and Civic Equality: Tensions, Problems and Challenges. Annales 21: 225–236.
Szekeres, Viv (2002). Representing Diversity and Challenging Racism: The Migration Museum. Museums, Society, Inequality (ur. Richard Sandell). London in New York: Routledge, 142–152.
Vah Jevšnik, Mojca in Marina Lukšič Hacin (2008). Contemporary implications of multiculturalism policies for European welfare states. Dve domovini/Two Homelands 28: 7–21.
Vah Jevšnik, Mojca in Marina Lukšič Hacin (2011). Theorising Immigrant/Ethnic Entrepreneurship in the Context of Welfare States. Migracijske i etničke teme 27(2): 249–262.
Vrečer, Natalija (2007). Integracija kot človekova pravica: Prisilni priseljenci iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji. Ljubljana: ZRC SAZU in ACS.
Vrečer, Natalija (2010). Living in Limbo: Integration of Forced Migrants from Bosnia and Herzegovina in Slovenia. Journal of Refugee Studies 23(4): 484–502.
Wilson, Kenneth L. in Alejandro Portes (1980). Immigrant enclaves: An analysis of the labour market experiences of Cubans in Miami. American Journal of Sociology 86(2): 295–319.
Young, Lola (2002). Rethinking Heritage: Cultural Policy and Inclusion. Museums, Society, Inequality (ur. Richard Sandell). London in New York: Routledge, 20–212.
Zhou, Min (2004). Revisiting Ethnic Entrepreneurship: Convergencies, Controversies, and Conceptual Advancements. International Migration Review 38(3): 1040–1074.
Žitnik, Janja (2008). Statistical facts are human fates: Unequal citizens in Slovenia. Journal of Ethnic and Migration Studies 34(1): 77–94.
Žitnik Serafi n, Janja (2010). Literarna in kulturna dediščina Slovencev v Argentini kot predmet raziskav. Dve domovini/Two Homelands 31: 187–195.
Žitnik Serafi n, Janja (2011). Literarna zapuščina slovenskih izseljencev v drugih deželah Evrope. Dve domovini/Two Homelands 34: 35–45.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
