Multikulturalizem pro et contra: Kritika liberalne perspektive in populistično-demagoške denunciacije
Ključne besede:
multikulturalizem, različnost, enakost, pravice, nacionalizacijaPovzetek
Prizadevanja za večjo demokratizacijo družb s spoštovanjem različnosti so se v zadnjih štirih desetletjih v evropskem in tudi svetovnem kontekstu osredinjala okrog multikulturalizma. Optimistične napovedi liberalnih teoretikov multikulturalizma od sedemdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja kot alternative hierarhijam, rasizmu, diskriminaciji in segregaciji manjšinskih skupin so bile v zadnjih dveh desetletjih pogosto predmet kritik. Medtem ko nekateri teoretiki, analitiki in politiki v apokaliptičnem, populističnem tonu govorijo o koncu multikulturalizma, v zadnjih letih zaznavamo porast protiargumentov zagovornikov, ki opozarjajo na primere uspešnih učinkov multikulturalizma v praksi. Besedilo kontrastira argumente in pokaže na vakuumsko ujetost pro et contra pozicioniranja. Zagovarja tezo, da ta odmika pozornost od »problemov z različnostjo«, ne zmore preseči nekaterih zagat multikulturalizma in tudi ne generirati novih idej v smeri egalitarnosti. Podrobnejša analiza je posvečena zlasti novejšim zagovorom multikulturalizma, ki jih predstavlja Will Kymlicka kot vidnejši protagonist liberalne tradicije multikulturalizma.
Prenosi
Literatura
Al-Hibri, Y. Azizah (1999). Is Western Patriarchal Feminism Good for Third World / Minority Women? Is Multiculturalism Bad for Women? (ur. Joshua Cohen, Matthew Howard, Martha C. Nussbaum). Princeton: Princeton University Press, 41−46.
Anthias, Floya (2002a). Beyond Feminism and Multiculturalism: Locating Difference and the Politics of Location. Women’s Studies International Forum 25/3, 275−286.
Anthias, Floya (2002b). Where do I belong? Narrating Collective Identity and Translocational Positionality. Ethnicities 2/4, 491−514.
Anthias, Floya, Kontos, Maria, Morokvasic Müller, Mirjana (ur.) (2013). Paradoxes of Integration: Female Migrants in Europe. London: Springer.
Balibar, Étienne (2004). We, the People of Europe? Reflections on Transnational Citizenship. Princeton: Princeton University Press.
Barthes, Roland (1970). Mythologies. Paris: Seuil.
Brubaker, Rogers (2003). The Return of Assimilation? Changing Perspectives on Immigration and its Sequels in France, Germany, and the United States. Toward Assimilation and Citizenship: Immigrants in Liberal Nation-States (ur. Christian Joppke, Ewa T. Morawska). Houndmills: Palgrave, 39–58.
Gilman, L. Sander (1999). »Barbaric« Rituals? Is Multiculturalism Bad for Women? (ur. Joshua Cohen, Matthew Howard, Martha C. Nussbaum). Princeton: Princeton University Press, 53−58.
Habermas, Jürgen (1998). Faktizität und Geltung: Beiträge zur Diskurstheorie des Rechts und des demokratischen Rechtsstaats. Frankfurt am Main: Suhrkamp Verlag.
Honig, Bonnie (1999). »My Culture made me do it«. Is Multiculturalism Bad for Women? (ur. Joshua Cohen, Matthew Howard, Martha C. Nussbaum). Princeton: Princeton University Press, 35−40.
Joppke, Christian (2010). Citizenship and Immigration. Cambridge: Polity.
Kmylicka, Will (1995). Multicultural Citizenship: A Liberal Theory of Minority Rights. Oxford: Chalerdon Press.
Kmylicka, Will (2010). The Rise and Fall of Multiculturalism? New Debates on Inclusion and Accommodation in Diverse Societies. The Multiculturalism Backlash: European Discourses, Policies and Practices (ur. Steven Vertovec, Susanne Wessendorf). Abingdon: Routledge, 32−49.
Lanz, Stefan (2010). The German Sonderweg: Multiculturalism as 'Racism with a Distance'. European Multi-Culturalism Revisited (ur. Alessandro Silj). London: Zed Books, 105−146.
Lentin, Alana, Titley, Gavan (2011). The Crises of Multiculturalism: Racism in a Neoliberal Age. London: Zed Books.
Lukšič Hacin, Marina (2002). Multikulturalizem, mednarodne migracije in posredovanje skupinske identifikacije: Etničnost, rasa, spol. Dve domovini / Two Homelands 15, 33–50.
Medica, Karmen, Lukič, Goran, Rožac-Darovec, Vida (ur.) (2011). Migrantski circulus vitiosus: Delovne in življenjske razmere migrantov v Sloveniji. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.
Modood, Tariq (2007). Multiculturalism: A Civic Idea. Cambridge: Polity.
Okin, Susan Moller (1999). Is Multiculturalism Bad for Women? (ur. Joshua Cohen, Matthew Howard, Martha C. Nussbaum). Princeton: Princeton University Press.
Pajnik, Mojca (2007). Integration Policies in Migration Between Nationalizing States and Transnational Citizenship with Reference to the Slovenian case. Journal of Ethnic and Migration Studies 33/5, 849– 865.
Pajnik, Mojca (2011a). Narrating Belonging in the post-Yugoslav Context. Dve domovini / Two Homelands 34, 111–125.
Pajnik, Mojca (2011b). Marshall in državljanstvo: (Ne)moč neke teorije. Časopis za kritiko znanosti 39/246: 69–181.
Pajnik, Mojca, Campani, Giovanna (ur.) (2011). Precarious Migrant Labour across Europe. Ljubljana: Mirovni inštitut.
Parekh, Bhikhu (2002). Rethinking Multiculturalism: Cultural Diversity and Political Theory. Cambridge, MA: Harvard University Press.
Phillips, Anne (2007). Multiculturalism without Culture. Princeton: Princeton University Press.
Ramet, Sabrina P. (ur.) (1999). The Radical Right in Central and Eastern Europe since 1989. University Park: The Pennsylvania State University Press.
Taylor, Charles (1994). The Politics of Recognition. Multiculturalism: Examining the Politics of Recognition (ur. Amy Gutmann). Princeton: Princeton University Press, 25−74.
Vertovec, Steven, Wessendorf, Susanne (ur.) (2010). Introduction: Assessing the Backlash against Multiculturalism. The Multiculturalism Backlash: European Discourses, Policies and Practices (ur. Steven Vertovec, Susanne Wessendorf). Abingdon: Routledge, 1−31.
Vidmar Horvat, Ksenija, Učakar, Tjaša (2011). Multikulturalizem kot orodje spolnega podrejanja: Analiza javnega diskurza o zakrivanju. Šolsko polje XXII/3–4, 149–170.
Young, Iris Marion (2000). Inclusion and Democracy. Oxford: Oxford University Press.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
