Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Nemčiji: dvajset let povezovanja slovenskih organizacij na posvetih
DOI:
https://doi.org/10.3986/dd.2016.1.13Ključne besede:
slovenski izseljenci, Nemčija, posveti slovenskih organizacij v Nemčiji, slovenska društva v Nemčiji, dopolnilni pouk slovenščinePovzetek
V prispevku je predstavljeno izseljevanje Slovencev v Nemčijo v drugi polovici 20. stoletja in na začetku 21. stoletja ter povezovanje slovenskih organizacij v Nemčiji, s poudarkom na posvetih. Predstavljeni so delni rezultati kvalitativne raziskave, ki temelji na opazovanju z udeležbo na zadnjih štirih posvetih ter na opravljenih polstrukturiranih intervjujih z organizatorji in udeleženci posvetov. Posvete slovenskih organizacij v Nemčiji enkrat letno organizirajo že dvajset let (1996–2015). Ta posebna oblika sodelovanja, ki presega lokalno delovanje slovenskih organizacij, za slovenske izseljence in njihove potomce predstavlja enega od pomembnih načinov ohranjanja slovenske identitete, druženja in strokovne podpore, obenem pa nudi možnost za povezovanje med slovenskimi organizacijami v Nemčiji in s Slovenijo.
Prenosi
Literatura
Brunnbauer, Ulf (2009). Labour Emigration from the Yugoslav Region from the late 19th Centiry until the End of Socialism: Continues and Changes. Transnational societies, transterritorial politics: Migrations in the (Post-) Yugoslav region: 19th–21st century (ur. Ulf Brunnbauer). München: R. Oldenbourg, 17–49.
Castles, Stephen, Miller, Mark J. (2009). The Age of Migration: International Population Movements in the Modern World. New York: Guilford Press.
Drnovšek, Marjan (2008). Društveni arhivi v Nemčiji: Med preteklostjo in sedanjostjo. Arhivi 31/2, 251–261.
Drnovšek, Marjan (2009). Fragments from Slovenian migration history, 19th and 20th centuries. Transnational societies, transterritorial politics: Migrations in the (Post-) Yugoslav region: 19th–21st century (ur. Ulf Brunnbauer). München: R. Oldenbourg, 51–72.
Drnovšek, Marjan (2012). Slovenski izseljenci in zahodna Evropa v obdobju prve Jugoslavije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Detela, Lev (1999). Francija, Nemčija, Španija, Avstrija. Slovenska izseljenska književnost 1: Evropa, Avstralija, Azija (ur. Janja Žitnik, Helga Glušič). Ljubljana: ZRC SAZU, Zaloba ZRC, Rokus, 189–190.
Jurkovič, Tatjana (4. 11. 2014). Informacija o pouku slovenščine za Slovence in njihove potomce v tujini, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, http://www.bern.embassy.si/fileadmin/user_upload/dkp_21_vbn/PDF_Files/Informacija_o_pouku_slovenscine.pdf (27. 12. 2015).
Koordinacija slovenskih društev v južni Nemčiji, https://koslovenija.wordpress.com/ (27. 12. 2015).
Lukšič Hacin, Marina (2001). Pomen kulturno-umetniške dejavnosti med slovenskimi izseljenci – Zahodna Evropa. Dve domovini / Two Homelands 14, 53–65.
Lukšič Hacin, Marina (2007). Normativni vidiki in delovne razmere za migrante v Zvezni republiki Nemčiji. Dve domovini / Two Homelands 25, 187–208.
Mirjam Milharčič Hladnik (2012). Medkulturni odnosi in socialne participacije v kontekstu migracij. Dve domovini / Two Homelands 36, 7–18.
Nećak, Dušan (2010). »Ostpolitik« Willyja Brandta in Jugoslavija (1966–1974). Ponovna vzpostavitev diplomatskih stikov med Zvezno Republiko Nemčijo in Jugoslavijo. Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 (ur. Zdenko Čepič). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 183–230.
Scheffer, Paul (2011). Immigrant Nations. Cambridge, Malden: Polity Press.
Slovenska društva, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu, http://www.berlin.veleposlanistvo.si/ index.php?id=409&L=2Marta&no_cache=1&sword_list[]=dru%C5%A1tva (27. 12. 2015).
Slovenske katoliške misije v tujini, Nemčija (2013), Družina, http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/ cerkvene-informacije/slovenske-katoliske-misije-v-tujini (27. 12. 2015).
Socioekonomske značilnosti meddržavnih selivcev, 2013, Slovenija, Statistični urad Republike Slovenije, http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=4772&idp=17&headerbar=15 (27. 12. 2015).
Selitveno gibanje, 2014, Slovenija, Statistični urad Republike Slovenije, http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5318&idp=17&headerbar=15 (27. 12. 2015).
Šket, Janez, Turk, Ciril (ur.) (2000). Slovenci na Württemberškem – nova domovina v cerkvi. Ljubljana: Družina.
Štrubelj, Zvone (2009). Pogum besede, Primož Trubar, 500 let: 1508–2008. Celovec: Mohorjeva družba, Celje: Društvo Mohorjeva družba, Gorica: Goriška Mohorjeva družba.
Štumberger, Saška (2006). Dvojezičnost na primeru Slovencev v Nemčiji. Slavistična revija 54/1, 41–60.
Štumberger Saška (2007). Slovenščina pri Slovencih v Nemčiji. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Toplak, Kristina (2005). Umetniška ustvarjalnost migrantov: Primer Slovencev v Nemčiji. Dve domovini / Two Homelands 22, 115–127.
Toš, Niko (ur.) (2014). Vrednote v prehodu IX.: Iz zakladnice socioloških raziskav: Migracije Slovencev (1973– 1987) in socialne strukture jugoslovanske družbe (1983–1987). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK; Dunaj: Echoraum.
Vižintin, Marijanca Ajša (2012). Poročilo s 17. Posveta slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev in članov folklornih skupin v Nemčiji (Bad Urach, 23.–25. 3. 2012). Dve domovini / Two Homelands 36, 177–178.
Vižintin, Marijanca Ajša (2014). Od kod prihajajo otroci priseljenci in čemu? Monitor ISH 16/2, 101–126.
Vižintin, Marijanca Ajša (2015a). Otroci in dopolnilni pouk slovenščine v Bosni in Hercegovini: Od jezika prednikov do jezika prihodnosti. Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje (ur. Janja Žitnik Serafin). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 157–173.
Vižintin, Marijanca Ajša (2015b). 45 let društva Triglav Stuttgart, Medkulturni inštitut, http://medkulturni- -institut.si/45-let-drustva-triglav-stuttgart/ (27. 12. 2015).
Žitnik Serafin, Janja (2015). Recipročnost ali simetrija? Primerjava kulturnih interesov in možnosti dveh manjšin. Dve domovini / Two Homelands 42, 113–126.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki