Contemporary Appropriations of Culinary Tradition in Slovenia

Authors

  • Maja Godina Golija ZRC SAZU Institute of Slovenian Ethnology, Research Station Maribor, Pobreška 20, SI -2000 Maribor, Slovenia

DOI:

https://doi.org/10.3986/Traditio2012410207

Keywords:

food culture, intangible heritage, local food, Register of Living Cultural Heritage, Slovenia // kultura hrane, nesnovna dediščina, krajevna hrana, Register žive kulturne dediščine

Abstract

This paper deals with appropriation and protection of local food and culinary tradition in contemporary Slovenian society. Food culture is an important part of national and regional heritage, and thus has not just economic, but also political and social importance. As a segment of the lifestyle and culture of Slovenians, it has not been particularly closely studied by ethnologists. During the last decades, Slovenian ethnologists focused research on several related subjects, particularly typical local dishes and food products and on protection of their geographical indications and designations of origin within the European Union. In 2008, Slovenian Parliament ratified the UNESCO Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage (2003), a result of which is the work on the making of the Slovenian Register of Living Cultural Heritage. It is in this manner that ethnologists try to draw attention to the significance of local products and dishes that are a part of the intangible heritage. A number of interesting questions have arisen during this process, for example how to present the food culture of various social and ethnic groups that live in Slovenia; is the culinary heritage of Slovenians truly as uniform as has been indicated and presented up to the present; when do certain foods and dishes become culinary heritage; and if food and foodstuffs are a part of tangible or intangible heritage.

***

Članek obravnava rabo in zaščito lokalnih jedi in izročila prehrane v sodobni slovenski družbi. Kultura hrane je pomemben del nacionalnega in pokrajinskega izročila in zato ni le gospodarsko, temveč tudi politično in družbeno pomembna. Etnologi je niso pogosto raziskovali kot del načina življenja. V zadnjih desetletjih so se slovenski raziskovalci zanimali za več povezanih tem, zlasti za krajevno značilne jedi in prehranske produkte in za zaščito njihovega geografskega izvira in oznak na ravni Evropske unije. Leta 2008 je slovenski Državni zbor potrdil Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003), kar je spodbudilo pripravo Registra žive kulturne dediščine. Na ta način si etnologi prizadevajo opozoriti na pomen krajevnih izdelkov in jedi iz vidika nesnovne dediščine. Ob tem pa se je nanizalo nekaj zanimivih vprašanj: npr., kako predstaviti prehransko kulturo različnih družbenih in etničnih skupin, ki živijo v Sloveniji; ali je kulinarično izročilo Slovencev res tako enovito, kakor se je kazalo do zdaj; kdaj določena hrana in jedi postanejo kulinarično izročilo; in, ali je hrana del snovne ali nesnovne dediščine.

Downloads

Download data is not yet available.

References

Anttonen, Pertti J. 2005. Tradition through Modernity: Postmodernisem and the Nation-State in Folklore Scholarship. Helsinki: Finish Literature Society (Studia Fennica. Folkloristica; 15).

Baš, Angelos. 1980. Hrana. In: Baš, Angelos (ed.), Slovensko ljudsko izročilo. Ljubljana: Cankarjeva založba, 110–118.

Bogataj, Janez. 2000. Kuhinja Slovenije. Mojstrovine nove kuharske umetnosti. Ljubljana: Rokus.

Böder, Sonja. 2010. Cultural Crossroads at the Dining Table: Regional Food as a Signpost? In: Lysaght, Patricia (ed.), Food and Meals at Cultural Crossroads. Oslo: Novus Press, 46–56.

Douglas, Mary. 1982. In the Active Voice. London: Routledge and Kegan Paul.

Gašek, Vlasta and Mira Kos - Skubic. 2010. Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki in živila. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano.

Godina Golija, Maja. 1996. Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Maribor: Obzorja.

Godina Golija, Maja. 2006. Prehranski pojmovnik za mlade. Maribor: Aristej.

Godina Golija, Maja. 2010a. Mohant. In: Križnar, Naško (ed.), Živa kulturna dediščina se predstavi. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 56–59.

Godina Golija, Maja. 2010b. Gibanica. In: Križnar, Naško (ed.), Živa kulturna dediščina se predstavi. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 64–67.

Kirschenblatt-Gimblett, Barbara. 2004. Intangible Heritage as Metacultural Production. Museum International 56 (1–2): 52–64. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1350-0775.2004.00458.x

Köstlin, Konrad. 2010. A new Ascension of Regional Food. In: Lysaght, Patricia (ed.), Food and Meals at Cultural Crossroads. Oslo: Novus Press, 36–46.

Križnar, Naško. 2010. Nastajanje registra žive kulturne dediščine v Sloveniji. In: Križnar, Naško (ed.), Živa kulturna dediščina se predstavi. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 10.

Kuhar, Boris. 1992. Prazniki in praznične jedi na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba.

Lévi-Strauss, Claude. 1983. Mitologike 3. Beograd: Prosveta.

Ložar, Rajko. 1944. Ljudska hrana. Narodopisje Slovencev 1. Ljubljana: Klas, 191–210.

Ložar, Rajko. 1973. Imena naših jedi. Ameriška domovina 54 (1. 5.): 2–4.

Makarovič, Gorazd. 1991. Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf 33–34: 127–205.

Mlakar Adamič, Jana. 2004. Teknilo nam je! Trbovlje: Zasavski muzej.

Novak, Vilko. 1947. Ljudska prehrana v Prekmurju. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod.

Novak, Vilko. 1960. Slovenska ljudska kultura. Ljubljana: DZS.

Rajšter, Brigita. 2003. Knapovska košta. Prehrana in prehrambena kultura rudarjev mežiškega rudnika v 20. stoletju. Mežica: Rudnik svinca in cinka.

Schippers, Thomas. 2002. Od predmetov do simbolov. Spreminjajoče se perspektive pri proučevanju materialne kulture v Evropi. Etnolog 12: 125–136.

Šlibar, Vladimir. 2003. Kuharca ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Celje: Pokrajinski muzej.

Tellström, Richard. 2006. The Construction of Food and Meal Culture for Political and Commercial Ends: EU-Summits, Rural Businesses and World Exhibitions. Örebro: Universitetsbiblioteket.

Tschofen, Bernhard. 2010. Things, Senses, Practices: Experiencing Cultural Crossroads through Hospitality and the Culinary System. In: Lysaght, Patricia (ed.), Food and Meals at Cultural Crossroads. Oslo: Novus Press,112–124.

Wiegelmann, Günter. 2006. Alltags und Festspeisen in Mitteleuropa. Innovationen, Strukturen und Regionen vom späten Mittelalter bis zum 20. Jahrhundert. Münster: Waxmann.

Downloads

Published

14.12.2012

How to Cite

Godina Golija, M. (2012). Contemporary Appropriations of Culinary Tradition in Slovenia. Traditiones, 41(2), 91–104. https://doi.org/10.3986/Traditio2012410207

Issue

Section

Tradition and Heritage: Different Aspects and Appropriations / Tradicija in dediščina. Mnogoteri vidiki in prisvojitve