ISTRIAN FOLK NARRATIVE TRADITION FROM THE PERSPECTIVE OF CHANGING BORDERS
ISTRSKA PRIPOVEDNA TRADICIJA SKOZI PERSPEKTIVO SPREMINJAJOČIH SE MEJ

Monika Kropej

DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2013420111

Abstract

This paper focuses on the folk narrative tradition of Istria, which reflect the area’s cultural landscape as well as the everyday life of its inhabitants. Presented is an overview of the changing narrative tradition in the area situated along presently disappearing formal state borders within the expanded European Union. The author explores older studies and research conducted by contemporary scholars who focused their scholarly interest in the spiritual culture of this area. Special interest is dedicated to the narrative tradition connected with cultural landscape, to traditional narratives as part of intangible heritage, as well as their role in overcoming ethnic as well as social and economic problems.

***

Članek obravnava ljudsko pripovedno izročilo Istre, v katerem odsevata kulturna krajina in vsakdanje življenje ljudi. Predstavljen je kratek pregled spreminjajočega se istrskega pripovednega izročila na tem območju, kjer danes s širitvijo Evropske unije formalne meje počasi izginjajo. Raziskava se opira na dela starejših piscev, prav tako pa tudi na objave novejših raziskovalcev in zbiralcev istrskega duhovnega izročila. Posebna pozornost je namenjena ljudskemu pripovednemu izročilu, povezanem s kulturno krajino, in vlogi, ki ga lahko ima pri ohranjanju kulturne podobe krajin ter oživljanju nesnovne dediščine, prav tako pa tudi pri preseganju etničnih, posredno pa tudi družbenih in ekonomskih problemov.

Keywords

Istria; region; cultural landscape; ethnicity; border; folk narrative; intangible heritage; tradition; culture // Istra; regija; kulturna krajina; etničnost; meja; ljudsko pripovedništvo; nesnovna dediščina; tradicija; kultura

Full Text:

PDF

References

Anttonen, Pertti. 2005. Tradition through Modernity: Postmodernism and the Nation-State in Folklore Scholarship. Helsinki: Finnish Literature Society (Studia Fennica, Folklorica; 15).

Aškerc, Anton. 1889. Attila in slovenska kraljica. Ljubljanski zvon 9 (8): 449.

Babudri, Francesco. 1926. Fonti vive dei Veneto-Giuliani. Milano: Trevisini.

Bertoša, Miroslav and Robert Matijašić (eds.). 2005. Istarska enciklopedija. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža.

Bošković-Stulli, Maja. 1959. Istarske narodne priče. Zagreb: Institut za narodnu umjetnost.

Bošković-Stulli, Maja. 1960. Kresnik-Krsnik, ein Wesen aus der kroatischen und slovenischen Volksüberlieferung. Fabula 3: 275–298.

Bošković-Stulli, Maja. 1986. Zakopano zlato. Hrvatske usmene pripovijetke, predaje i legende iz Istre. Pula: Čakavski sabor and Istarska naklada; Rijeka: „Otokar Keršovani“ and Edit; Rovinj: Centro di ricerche storiche (Sedmo kolo; 38).

Calvino, Italo. 1956. Fiabe italiane. Torino: Einaudi.

Cerar, Irena. 2009. Pravljične poti v zgodovino. Družinski izletniški vodnik. Ljubljana: Sidarta.

Cevc, Tone. 1974. Okamenela živa bitja v slovenskem ljudskem izročilu. Traditiones 3: 81–112.

Darovec, Darko. 1992. Pregled zgodovine Istre. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Primorske novice (Knjižnica Annales; 1).

Fikfak, Jurij (ed.). 1988. Jakob Volčič in njegovo delo. Zbornik prispevkov in gradivo / Jakov Volčić i njegovo delo. Zbornik priloga i građe. Pazin in Ljubljana: Istarsko književno društvo »Jurija Dobrila«.

Frykman, Jonas. 2002. Place for Something Else – Analysing a Cultural Imaginary. Ethnologia Europea 32 (2): 47–68.

Gorlato, Achille. 1925. La Venezia Giulia, Trieste e Istria. Torino: Paravia.

Gorlato, Achille. 1954. Vita Istriana. Venezia: Zanetti.

Gorlato, Achille. 1978. Antiche leggende veneto-giuliane. Venezia: Tip. Helvetia.

Gorlato, Achille and Elio Predonzani. 1951. I raconti delle notti lunari. Legende istriane. Torino: Paravia.

Grimm, Jacob and Wilhelm Grimm. 1891. Deutche Sagen. 3. Aufl., besorgt v. Herman Grimm. 2 Teile in 1 Bd. Berlin: Nicolaische Verlags Buchhandlung (1. Aufl.: I: 1816, II: 1818).

Hrobat, Katja. 2010. Ko Baba dvigne krilo. Prostor in čas v folklori Krasa. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (Razprave Filozofske fakultete).

Ive, Antonio. 1888. Saggi di dialetto rovignese. In: Benussi, Bernardo, Storia documentata di Rovigno. Trieste: Tip. Del Lloyd Austro-Ungarico [appendix 5–78].

Ive, Antonio. 1900. I dialetti ladino-veneti dell‘Istria. Strasburgo.

Ive, Antonio. 1993. Fiabe istriane (ed. critica a cura di L. Oretti). Gorizia: Editrice Goriziana.

Kockel, Ulrich. 2007. Reflexive Traditions and Heritage Production. In: Kockel, Ullrich and Máiréad Nic Craith (eds.), Cultural Heritages as Reflexive Traditions. New York: Palgrave Macmillan, 19–33.

Kropej, Monika. 1997. K vprašanju slovenskih in hrvaških značilnosti v ljudskem pripovedništvu Primorja in Istre. Traditiones 26: 271–282.

Kropej, Monika. 2008. Podoba ženskega lika v ljudskih verskih predstavah in šegah. In: Slavec Gradišnik, Ingrid and Helena Ložar-Podlogar (eds.), Čar izročila. Zapuščina Nika Kureta (1906–1996). Ljubljana: Založba ZRC (Opera ethnologica Slovenica) 427–455.

Ledinek, Špela and Nataša Rogelja. 2000. Potepanja po poteh Šavrinke Marije. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo (Knjižnica Glasnika SED; 32).

Lipovec Čebron, Uršula. 2008. Krožere zdravja in bolezni. Tradicionalna in komplementarna medicina v Istri. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (Županičeva knjižnica; 24).

Lowenthal, David. 1996. Possessed by the Past: The Heritage Crusade and the Spoils of History. New York: The Free Press.

Mailly, Anton von. 1916. Mythen, Sagen, Märchen vom alten Grenzland am Isonzo. Volkskundliche Streifzüge. München: Hugo Schmidt Verlag.

Mailly, Anton von. 1922. Sagen aus Friaul und den Julischen Alpen. Leipzig: Dietrich‘sche Verlagsbuchhandlung.

Mailly, Anton von. 1989. Leggende del Friuli e delle Alpi Giulie (ed. critica a cura di M. Matičetov). 3. ed. ampliata. Gorizia: Editrice Goriziana.

Makarovič, Marija and Marta Košuta. 2008. Ena duša in ena pamet. Škedenj: Slovensko kulturno društvo Ivan Grbec.

Matičetov, Milko. 1948. O etnografiji in folklori zapadnih Slovencev. Slovenski etnograf 1: 9–56.

Matičetov, Milko. 1948/49. Attila fra Italiani, Croati e Sloveni. Ce-fastu? 24/25: 116–121.

Matičetov, Milko. 1963–64. Pri slovenskih pravljičarjih. Bepo Malnar. Pionir 7: 202–203.

Matičetov, Milko. 1972. Ljudsko pripovedništvo v slovenski Istri. In: Rad 17. kongresa Saveza udruženja folklorista Jugoslavije. Poreč 1970. Zagreb, 131–135.

Merhar, Boris. 1956. Od kod Vodniku snov za basen Kos in brezen? Slovenski etnograf 9: 187–196.

Morato, Nada and Špela Pahor. 2002. Mrak eno jutrnja. Štorje iz Slovenske Istre. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 25).

Nic Craith, Máiréad. 2007. Cultural Heritages: Proces, Power, Commodification. In: Kockel, Ullrich and Máiréad Nic Craith (eds.), Cultural Heritages as Reflexive Traditions. New York: Palgrave Macmillan, 1–18.

Nikočević, Lidija. 2008. Iz »etnološkog mraka«. Avstrijski etnografski tekstovi o Istri s kraja 19. i početka 20. stoljeća. Pula: Zavičajna naklada »Žakan Juri«.

Oretti, Laura. 1994. Acaminando che ‚l va.... Repertoario della narrativa di tradizione orale delle comunita Italiane in Istria. Trieste: Italo Svevo.

Peisker, Jan. 1926. Tvarog, Jungfernsprung und Verwandtes. Blätter für Heimatkunde 4 (7–8): 49–57.

Perić-Polonijo, Tanja. 1997. Hrvatske Narodne pjesme što se pjevaju u Istri I na Kvarnerskih otocih (Preštampane iz “Naše sloge” potporom “Matice hrvatske”). Pazin: Istarsko književno društvo “Juraj Dobrila”.

Predonzani, Elio. 1950. Motivi delle leggende istriane. Pagine istriane s. III, a. I, no. 4.

Puhar, Jana and Andrej Pleterski. 2005. Krkavški kamen v ustnem izročilu in v sklopu obredne prostorske strukture. Studia mythologica Slavica 8: 57–74.

Radole, Giuseppe. 1969. Fiabe istriane raccolte a Barbana. Trieste: Comunita Istriane.

Radole, Giuseppe. 1977. Settanta nuove fiabe istriane. Trieste: Italo Svevo.

Ravbar Morato, Nada. 2007. Kruh in ribe. Od Bržanije prek Trsta do Soče. Celje: Mohorjeva družba (Glasovi; 32).

Ravnik, Mojca and Zvona Ciglič. 2004. Istra. In: Baš, A. (et al., eds.), Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, s. v.

Rutar, Simon. 1899. Beneška Slovenija. Prirodoznanski in zgodovinski opis. Ljubljana: Slovenska matica.

Scotti, Giacomo. 1960. Attila nelle leggende del popolo istriano. Panorama 9 (2): 16–17.

Scotti, Giacomo. 1976. Storie istriane. Milano: Fratelli Fabri.

Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan.

Šmitek, Zmago. 2004. Mitološko izročilo Slovencev. Svetinje preteklosti. Ljubljana: Študentska založba.

Štok - Vojska, Nelda. 2005. Istrske štorijce. Koper: Libris.

Tomasetig, Ada. 1985. Pravce, ki so se v košu rodile, v Benečiji živele in k nam prišle. Trst: Založništvo tržaškega tiska; Ljubljana: Borec.

Tommasini, Giacomo Filippo. 1837. Costumanze nell‘ Istria. Nei Commentari Storici-Geografici della Provincia dell‘Istria. Archeografo Triestino vol. IV. Trieste.

Tomšič, Marjan. 1989. Noč je moja, dan je tvoj. Istrske štorije. Ljubljana: Kmečki glas (Glasovi; 2).

Valvasor, Johann Weichard. 1689. Die Ehre des Herzoghtums Krain I–IV. Laibach & Nürnberg.

Vidossi, Giuseppe. 1910. Leggende d‘Attila in Istria. In: Miscellanea di studi in onore di Attilio Hortis II. Trieste: Il comitato promotore, 1023–1037.

Vidossi, Giuseppe. 1936. Popolaresca. Ceni sullo studio delle tradizioni popolari. In: Chirone. Manuale di cultura popolare. Trento: Ufficio di Trento, 443–468.

Weber, Irena. 2007. Heritage Narratives on the Slovenian Coast: The Lion and the Attic. In: Kockel, Ullrich and Máiréad Nic Craith (eds.), Cultural Heritages as Reflexive Traditions. New York: Palgrave Macmillan, 19–33.



DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2013420111

Refbacks

  • There are currently no refbacks.


Copyright (c) 2019 Traditiones

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

SCImago Journal & Country RankSaveSaveSave