PRITRKAVANJE. NACIONALNA POSEBNOST ALI UMIŠLJENA TRADICIJA?
BELL CHIMING. NATIONAL SPECIALITY OR INVENTED TRADITION?

Mojca Kovačič

DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2009380119

Abstract

Pritrkavanje je že nakaj časa tako v znanosti kot širši javnosti opredeljeno kot 'slovenska posebnost, ki ji ni para zunaj naši etničnih meja'. Tovrstno prepričanje pa je temeljilo na raziskavah, ki niso nikoli presegale geografskih okvirov naše države. Zadošča, da primerjamo opredelitve 'slovenskega pritrkavanja' z nekaterimi drugimi praksami igre na zvonove, in ugotovimo, da je zelo razširjeno tudi v evropskem prostoru. Poudarjanje unikatnosti slovenskega pritrkavanja lahko razlagamo z vidika koncepta umišljene tradicije, kot enim od dejavnikov oblikovanja nacionalne identitete, s katerim narod išče samobitnost, unikatnost, avtentičnost in izvirnost lastne tradicije v primerjavi z drugimi. V prispevku obravnavam izhodišča za nastanek umišljenosti nekaterih aspektov pritrkovalske prakse v slovenskem prostoru, opozarjam na obstoj pritrkavanja v drugih evropskih državah ter na podlagi lastne terenske izkušnje podrobneje predstavljam sorodno prakso pritrkavanja v Nemčiji.

***

In the professional and scholarly community, as well as in Slovenian public discourse bell chiming became regarded as a special Slovenian feature unrivalled outside Slovenian ethnic borders. The assumption was based on researches, which never exceeded geographical frames of Slovenian territory. But, only comparing the definitions of ‘Slovenian bell chiming’ to some other European practices of bell playing, one can establish that in Europe, bell chiming is a widespread practice. The case of promoting the uniqueness of Slovenian bell chiming can be explained from the viewpoint of the concept of invented tradition, as one of the factors of shaping national identity that a nation uses to find the character, uniqueness, authenticity, and originality of its own tradition in comparison to others. In this contribution, I discuss the origins for the invention of some aspects of the bell chiming practice, and give arguments for the existence of bell chiming practice in other European countries. Based on the fieldwork experience, I finally present the bell chiming practice in Germany.

Keywords

pritrkavanje; umišljena tradicija; starodavnost tradicije; das Beiern // Bell chiming; invented tradition; ancient tradition; das Beiern

Full Text:

PDF

References

Ambrožič, Matjaž. 1993. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve (Acta Ecclesiastica Sloveniae; 15).

Anttonen, Pertti J. 2004. Tradition Through Modernity. Postmodernism and the Nation-State in Folklore Scholarship. Helsinki: Finnish Literature Society.

Barbarossa, Cristina. 2006. Campane e campanari nella Liguria di levante. Chiavari: Grafica Piemme.

Bartmann, Manfred. 1991. Das Beiern der Glocken in der Grafschaft Bentheim, Denekamp (NL) und Ostfriesland. Bewegung und Klang. Ludwigsburg: Philipp Verlag.

Blejc, Franc. 2004. Vseslovensko pritrkavanje. Mengšan. Glasilo občine Mengeš 11 (7): 15.

Bringéus, Nils-Arvind. 1958. Klockringningsseden i Sverige. Lund in Stockholm: Nordiska museet.

Brumen, Borut. 2001. Umišljena tradicija »dobrih starih časov«. V: Šmitek, Zmago in Brumen, Borut (ur.), Zemljevidi časa. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, 193–207.

Bursch Achim. 2008. Essai sur la coptée campanaire en Europe occidentale. Le Bulletin Campanaire. Association Campanaire Wallone 53 (1): 27–35.

Cvetko, Igor. 1990. Valvasor in njegov zvok. V: Vovko, Andrej (ur.), Valvasorjev zbornik. Ljubljana: SAZU, Odbor za proslavo 300-letnice izida Valvasorjeve Slave, 311–322.

Deutsche Glockenspielvereinigung. [B. n. l.]. Deutsche Glockenspielvereinigung. http://www.glockenspielvereinigung.de/ (6. 4. 2009).

Dolenc, Katja. 2001. S kembeljni po zvoncih, pa viža za vižo. K vsakemu večjemu cerkvenemu prazniku in žegnanju spada slovenska posebnost – pritrkavanje. Gorenjski glas 54 (101): 36.

Döring, Alois. 1988. Glockenbeiern in Rheinland. Köln: Rheinland-Verlag.

Finscher, Ludwig (ur.). 1998. Die Musik in Geschichte und Gegenwart. Allgemeine Enzyklopädie der Musik 3. Kassel: Bärenreiter.

Golež Kaučič, Marjetka. 2007. Ljudsko pesemsko izročilo kot kulturni spomin Jančarjevega romana in drame Katarina, pav in jezuit. Traditiones 36 (2): 77–113. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2007360205

Guilde des carillonneurs et campanologues Suisses. [B. n. l.]. Guilde des carillonneurs et campanologues Suisses. http://www.geocities.com/swisscarillon/Comite.html (26. 3. 2009).

Hobsbawm, Eric in Terence Ranger (ur.). 1983. The Invention of Tradition. Cambridge: Cambridge University Press.

Holtorf, Cornelius. 2000–2007. Monumental Past. The Life-Histories of Megalithic Monuments in Mecklenburg-Vorpommern. Toronto: University of Toronto, Centre for Instructional Technology. https://tspace.library.utoronto.ca/citd/holtorf/0.1.html (12. 4. 2009).

Kovačič, Mojca. 2006. Zvonovi. Njihova zvočna in semantična razsežnost v slovenski moderni poeziji, ljudskih pesmih, pregovorih in rekih. Traditiones 35 (1): 105–116. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/Traditio2006350104

Kovačič, Mojca. 2009. Pritrkavanje – etnomuzikološka fenomenologija pojava in njegova vključenost v evropski prostor. Doktorska disertacija. Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij.

Krestan, Michael. 2001. Das russische Glockengeläute und sein Einfluss auf die Kunstmusik Russlands im 19. und 20. Jahrhundert. Hildesheim: Olms (Diskordanzen; 9).

Krošelj, Milan. 1985. Pismo iz arhiva PKSB [Arhiv GNI ZRC SAZU (duplikat)].

Kumer, Zmaga. 1983. Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica.

Kuret, Niko. 1985. Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza [1811] in Georga Götha [1842]. Prvi del, prvi snopič. Ljubljana: SAZU.

Kuret, Niko. 1987. Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza [1811] in Georga Götha [1842]. Prvi del, drugi snopič. Ljubljana: SAZU.

Kuret, Niko. 1989. Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza [1811] in Georga Götha [1842]. Prvi del, tretji snopič. Ljubljana: SAZU.

Kuret, Niko. 1993. Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza [1811] in Georga Götha [1842]. Drugi del, prvi snopič. Ljubljana: SAZU.

Llop i Bayo, Francesco. 1998. Bells in Spain. Restoration, Research and New Ensembles of Bellringers. Campaners de la Catedral de Valencia. http://campaners.com/php/textos.php?text=1044 (7. 4. 2009).

Makarovič, Gorazd. 1995. Slovenci in čas. Odnos do časa kot okvir in sestavina vsakdanjega življenja. Ljubljana: Krtina.

Markelj, Milan. 2003. Ko zapojo zvonovi iz visokih lin. Dolenjski list 54 (43): 24.

Mercina, Ivan. 1926. Slovenski pritrkovavec. Gorica: Katoliška knjigarna.

Merkù, Pavle. 1986. Slovenski zvonovi. Primorski dnevnik, 20. 2. 1986: 9.

Morris, Ernest. 1951. Bells of All Nations. London: Robert Hale.

Perme, Boris. 2004. Plačilo? Stokrat boglonaj! Pritrkovalci iz Smlednika. Vikend magazin 630: 14–15.

Pisk, Marjeta. 2008. Podoba svetega Martina in martinovega v ljudskem izročilu Goriških brd. V: Arambašić, Jasmina (ur.), Sveti Martin Tourski kot simbol evropske kulture. Celovec: Mohorjeva družba, 223–232.

Price, Percival. 1983. Bells and Man. Oxford: Oxford University Press.

Stabej, Jože. 1965. Staro božjepotništvo Slovencev v Porenje. Ljubljana: SAZU.

Strajnar, Julijan. 1985. Pritrkavanje. Ljubljana: Helidon; Maribor: Obzorja.

Strajnar, Julijan. 1991. Odsev pritrkavanja v Gallusovih delih. V: Kuret, Primož (ur.), Gallus in mi. Slovenski glasbeni dnevi. Ljubljana: Festival, 96–103.

Suoni di campane. 2004. Suoni di campane. Raccolta dei sistemi di suono traditionali italiani ed europei. Bologna: Gruppo Campanari Padre Stanislao Mattei.

Tagg, Philipp. [B. n. l.]. Hocket. Entry for The Continuum Encyclopedia of Popular Music of the World. V: Philip Tagg Home Online Texts. http://www.tagg.org/articles/epmow/hocket.html (23. 3. 2009).

Valvasor, Janez Vajkard. 1689. Die Ehre dess Hertzogthums Crain: Das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes (2. knjiga) Laybach: zu finden bey Wolfgang Moritz Endter.

Vec, Tomaž. 2007. Teorija socialne identitete in samokategorizacije. Psihološka obzorja 16 (1): 75–89.

Wayne, Vital. 1990. Kotekan. The Technique of Interlocking Parts in Balinese Music. Balungan 4 (2): 2–15.



DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2009380119

Refbacks

  • There are currently no refbacks.


Copyright (c) 2019 Traditiones

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

SCImago Journal & Country RankSaveSaveSave