Elementi slovenstva v odnosu do matične domovine in do latinskoameriške kulture v narativnem gradivu, dokumentiranem pri argentinskih Slovencih
DOI:
https://doi.org/10.3986/SMS20232606Ključne besede:
slovenski emigranti, Argentina, Slovenci, pripovedi, kultura, folklora, identiteta, diasporaPovzetek
Prispevek temelji na enomesečni terenski raziskavi, ki je leta 2019 potekala na treh lokacijah v Argentini med slovenskimi priseljenci in njihovimi potomci z namenom dokumentiranja narativnega gradiva, predvsem slovstvene folklore. Večina pripovedovalcev, ki jih je raziskava zajela, so emigranti oz. njihovi potomci, ki so se v Argentino naselili po drugi svetovni vojni kot politični begunci. Ta slovenska skupnost je v novi deželi takoj po prihodu vzpostavila slovenske domove, ki so skrbeli za izobraževanje in gojenje slovenskega jezika in kulture (in s tem identitete) vse do danes. Analiza ugotavlja, kateri elementi slovenstva se v narativnem gradivu najbolj pogosto pojavljajo na nivoju jezika in »tradicionalne« kulture v odnosu do matične domovine Slovenije in do latinskoameriške kulture in katere distinkcije med kulturama so najbolj poudarjene.
Prenosi
Literatura
Boškovič Stulli, Maja, 1959: O narodnoj priči i njezi-nu autentičnom izrazu. Slovenski etnograf 12,107–119.
Čebulj-Sajko, Breda, 2001: Auto-biographical methods - case study - Australian Slovenes. Dve domovini: razprave o izseljenstvu = Two homelands: migration studies 13, 19–24.
Dundes, Alan, 1980: Interpreting Folklore. Blomington: Indiana University Press.
Gomezel Mikolič, Vesna, 2000: Povezanost narodne in jezikovne zavesti. Jezik in slovstvo 45/5, 173–183.
Ivančič Kutin, Barbara, 2004: Razmerje med vsakdanjim govornim posredovanjem in pripovedovanjem. V: Erika Kržišnik (ur.), Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 225–261.
Ivančič Kutin, Barbara, 2016: Folklorno gradivo in njegov zapis kot stičišče slovstvene folkloristike in dialektologije. Pogled v preteklost in predlogi za prihodnost. Annales 26/4, 715–726.
Ivančič Kutin, Barbara, 2020a: On the context and texture of folklore narratives: a survey among the collaborators of the Glasovi collection. V: Palleiro, María Inés (ur.). Argentinian and Slovenian folk narrative archives = Archivos de narrativa folklórica argentina y eslovena. Buenos Aires: El instituto de investigaciones lingüísticas y filológicas “Manuel Alvar”: María Inés Palleiro. 93–98.
Ivančič Kutin, Barbara, 2020b: Dokumentiranje pripovedne folklore med Slovenci v Argentini za Glasove (2. del). Svobodna Slovenija 5 (leto LXXIX), 3.
Ivančič Kutin, Barbara, 2021: Slovenija in Argentina – dve domovini. Domači kraji: zbornik Občine Dobrova 5, 109–121.
Jaklitsch, Helena, 2018: Slovenski begunci v taboriščih v Italiji: 1945-1949. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.
Kalc, Aleksej, Janja Žitnik Serafin, Milharčič Hladnik, Mirjam (ur.), 2020: Doba velikih migracij na Slovenskem. Ljubljana: ZRC SAZU.
Manca Klun, 2021: Slovenščina in slovenstvo v Braziliji. V: Bitenc Maja idr. (ur.) Sociolingvistično iskrenje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 189-211.
https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/259/370/6015-1
Kračun, Maja, 2019: Slovenistiki na Katoliški univerzi v Cordobi in Državni univerzi v cordobi. V: Nidorfer, Mojca, Kranjc Simona, Lutar Mateja (ur.), Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 18–19.
Kunej, Rebeka, Kunej, Drago, 2016: Folklorna skupina v diaspori. Soočanje tradicije in ustvarjalnosti v Ameriki. Etnolog 26, 49–64
Lorbek, Tjaša, 2019: Slovenistiki na Univerzi v Buenos Airesu in Državni univerzi v La Plati. V: Nidorfer, Mojca, Kranjc Simona, Lutar Mateja (ur.), Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 15–17.
Willenpart, Marjan, brez letnice: Gringo, šaljiv prizor. Buenos Aires, čas pretekli. Tipkopis dramskega besedila. Burnos Aires.
Molek, Nadia, 2019: Biti Slovenec v Argentini. Ljubljana: ZRC SAZU.
Palleiro, Ines Maria, 2021: La Encuesta Folklorica de 1921 y sus multiples voces. Pregón Criollo 111, 11–18.
Repič, Jaka, 2006: Po sledovih korenin – Transnacionalne migracije med Argentino in Evropo. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta.
Rieuwerts Sigrid, 2017: A Story’s Cultural and Narratological Potential for Change. V: Golež Kaučič, Marjetka (ed.), What to Do with Folklore? New Perspectives on Folklore Research. BASIS, Balads and Songs – International Studies 9. 69–84.
Russell, Bernard, 1991: Research Methods in Cultural Anthropology. London – New Delhi: Sage Publications.
Stanonik, Marija, 2001: Teoretični oris slovstvene folklore. Ljubljana: ZRC SAZU.
Stanonik, Marija, 2020: Beseda h knjigi. V: Vartec – moja vas (zbirka Glasovi, knjiga 55). Ljubljana: ZRC SAZU. 7–8.
Šabec, Nada, 2002: Usoda slovenskega jezika med Slovenci po svetu. V: Boža Krakar Vogel (ur.), Ustvarjalnost Slovencev po svetu: Zbornik predavanj. Ljubljana. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 7–20.
Švent, Rozina, 2007: Slovenski begunci v Avstriji 1945–1950. Ljubljana: ZRC SAZU.
Toplak, Kristina, 2008: „Buenas artes“. Ustvarjalnost Slovencev in njihovih potomcev v Buenos Airesu. Ljubljana: ZRC SAZU.
Žigon, Zvone, 1998: Otroci dveh domovin. Ljubljana: ZRC SAZU.
Žigon, Zvone, 2001: Iz spomina v prihodnost. Slovenska politična emigracija v Argentini. Ljubljana: ZRC ZRC SAZU.
Žitnik, Janja, Glušič Helga (ur.), 1999: Slovenska izseljenska književnot. Južna Amerika. Ljubljana: ZRC SAZU.
Žitnik Serafin, Janja, 2020: Organizacije, kulturno-umetniška dejavnost in skrb za materni jezik. V: Doba velikih migracij na Slovenskem. Ljubljana: ZRC SAZU. 253–264.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
