Studia mythologica Slavica

Enhancing Oral Tradition in Fiji for the Study of Archaeological Remains. The Case of the Hillforts in the Nadroga-Navosa Province

Thu, 24 Jul 2025 00:00:00 +0200

Fidžijski otoki so posebej zanimiv primer za medkulturne raziskave, ki združujejo arheologijo in ustno izročilo. Fidžijska družba še vedno ohranja ustno prenašanje znanja, s čimer ohranja raznolike zgodbe s kulturnim pomenom. Številne zgodbe in verovanja so povezane s preteklimi naselbinami, ki so zaradi svojega simbolnega pomena pogosto obravnavane kot svete. Junija 2022 so v okviru projekta Okoljske spremembe in dediščina na Fidžijskih otokih na območju Nadroga-Navosa (Viti Levu) potekale terenske raziskave, ki so s pomočjo arheoloških pregledov preučevale utrjena hribovska naselja in ustno izročilo. Ugotovitve s krajev, kot sta Tabuqutu in Stari Tau, kažejo, da so krajine in arheološki ostanki globoko vtkani v lokalni spomin. Zgodbe o izvoru, krajevna imena in verovanja o utrdbah kot predniških domovih poudarjajo trajno vlogo ustnega izročila pri oblikovanju zgodovinskega vedenja. Prispevek predstavlja te ugotovitve in izpostavlja pomen ustne tradicije pri interpretaciji arheoloških podatkov v fidžijski družbi.

The Moorish Tradition in Portuguese Archaeology

Alexandra Vieira — Thu, 24 Jul 2025 00:00:00 +0200

Z delom želim povzeti večplastno prisotnost Mavrov v portugalski krajini z analizo arheoloških ostankov, toponimije, zgodb in ljudskih verovanj, pri čemer se opiram na zgodovinske vire ter študije portugalske ustne tradicije. Z interdisciplinarnim pristopom skušam povezati oprijemljive vidike materialne kulture z neoprijemljivim izročilom ustnih pripovedi ter raziskati, kako ti elementi medsebojno učinkujejo in se dopolnjujejo. To vključuje vzpostavljanje povezav med arheološkimi dokazi in bogatim korpusom ustnega izročila in folklore, ki pogosto reinterpretirata ali ohranjata spomin na te arheološke sledove. S to analizo želim pokazati, kako je mogoče te predhodno obstoječe materialnosti razumeti kot ostanke preteklosti in hkrati kot žive elemente »naše tradicije«, ki še naprej oblikujejo identitete in kolektivni spomin. Ta sinteza ponuja nove poglede na trajno dediščino mavrskega vpliva v kulturnih krajinah Portugalske.

Graves of Saints on the Mountains of the Southern Urals: Traditional Beliefs and Modern Perception

Ainur Ilfatovich Tuzbekov, Albert Tagirovich Akhatov — Thu, 24 Jul 2025 00:00:00 +0200

Članek preučuje zgodovinski razvoj kulta svetih gora na podlagi terenskega gradiva, ki so ga avtorji zbrali med arheološkimi in etnografskimi raziskavami gore Awliya Tau v okrožju Kugarchinsky v Baškortostanu leta 2023, ter na podlagi del sodobnih raziskovalcev, posvečenih orolatriji (čaščenju gora) v Južnem Uralu. Raziskava je uporabila sinergijski pristop, ki je združeval arheološko, etnografsko gradivo in podatke z družbenih omrežij z geoinformacijskim kartiranjem.
Rezultati razkrivajo podobne vzorce in trende pri oblikovanju ter razvoju svetih prostorov, povezanih z določenimi gorskimi vrhovi. Pomen gore Awliya Tau presega tradicionalno muslimansko romanje in turizem; vključena je tudi v sodobne verske in psihološke prakse.

Gender Metamorphosis of Dives in the Qajar Era Illustrations: A Mythological and Sociological Analysis

Nahid Jafari Dehkordi, Elaheh Panjehbashi — Thu, 24 Jul 2025 00:00:00 +0200

O spolni metamorfozi divov, pošastnih bitij, ki so v perzijskem izročilu zelo razširjena, so bile opravljene obsežne študije. Razlaga razvoja narave, nadnaravnih bitij (vključno z divi) in ženske prisotnosti v zgodovinskem ozadju kaže, da jih je človeštvo nekoč dojemalo kot skrivnostne in grozeče entitete ter verjelo, da na njihova življenja vplivata volja in posredovanje zloveščih divov. Vendar so se te entitete sčasoma osvobodile iz eteričnih, nedoumljivih področij in postale podvržene sposobnostim kontemplacije in razsodnega razmišljanja. Tudi iranska družba je kot dolgoletni del človeške tapiserije doživela to ponovno vrednotenje. Pričujoča študija poskuša raziskati vzroke za pojavne spremembe med spoloma v upodobitvah bogov v obdobju Kadžarja. Kadžarsko obdobje na splošno velja za zgodovinsko prelomnico, v kateri so začeli izginjati zadnji ostanki tradicionalne družbene strukture v Iranu, kar je pomenilo začetek novega sveta. Umetniška dela iz tega ključnega obdobja pričajo o globoki preobrazbi pogleda na naravo, nadnaravna bitja in ženske. Div kot utelešenje grozot narave in ženska kot simbol lepote in nežnosti narave sta se združila. Divi, nekoč okamenela bitja, so prevzeli blagodejne in izrazito ženske oblike. Trdimo, da ta metamorfoza pomeni težnjo po demitologizaciji narave in sekularizaciji ženskega družbenega življenja.

Balkan Wolf/Dog in Folklore Interpretations in the Mythology of Nature by N. Nodilo through T. R. Đorđević to Lj. Radenković and P. Plas

Suzana Marjanić — Thu, 24 Jul 2025 00:00:00 +0200

Interpretativni časovni pregled predstavlja (ne nujno v kronološkem zaporedju) domišljijski lik »balkanskega« volka/psa v južnoslovanskih običajih in verovanjih, od Natka Nodila, prek T. R. Đorđevića in Lj. Radenkovića vse do sodobnih kulturnih raziskav živali P. Plasa (avtor uporablja metodologijo, ki združuje etnolingvistični/semiotični in jezikoslovno-antropološki ter etnopoetični pristop), kontekstualno povezano z drugimi Slovani in indoevropsko primerjalno mitologijo v okviru arhetipskih fobij volkov/psov (lupofobija, kinofobija). Medtem ko se Nodilo opira na A. de Gubernatisovo interpretacijo mitologije narave, T. R. Đorđević sledi etnografskemu gradivu južnih Slovanov (kar zadeva Hrvaško, je med drugim skrbno raziskal vpise o volku/psu v Zbirki ljudskega življenja in običajev južnih Slovanov), Lj. Radenković pa semiotsko opazuje volka/psa v simboliki sveta južnih Slovanov, kjer ugotavlja, da so človeku najbližje domače živali konj, ovca, krava in vol, sledijo pa jim bik, koza, osel, kokoš, prašič, pes in mačka. Tako imenovane divje živali so razvrščene v odnosu do boga-pastirja (Božjega pastirja) – medved mu je najbližji, volk pa najbolj oddaljen.

Afterlife Beliefs and Dream Encounters with the Dead among Adherents of Alternative Spiritualities in Bosnia and Herzegovina

Tina Ivnik — Thu, 24 Jul 2025 00:00:00 +0200

Članek preučuje povezavo med predstavami o posmrtnem življenju in razumevanjem sanj o bližnjih mrtvih med pripadniki alternativnih duhovnosti v Bosni in Hercegovini. Raziskuje, kako so te predstave in interpretacije povezane z vplivom, ki ga imajo nanje mrtvi. S poudarkom na predstavah o posmrtnem življenju v alternativni duhovnosti članek obravnava, zakaj so ta verovanja znova pridobila na pomenu in kako so bila reinterpretirana v razmerju do modernih/sekularnih ter religioznih razlag. Z analizo predstav o posmrtnem življenju pokaže, kako ta prepričanja oblikujejo njihovo razumevanje sanj, v katerih se pojavljajo mrtvi. Ker prepričanja o posmrtnem življenju vplivajo na to, kako posamezniki dojemajo stanje mrtvih v onstranstvu, članek preučuje, kako ta verovanja omogočajo, da imajo mrtvi v sanjah določen vpliv na sogovornike. Ugotovitve temeljijo na etnografski raziskavi, opravljeni med pripadniki alternativnih duhovnosti v Sarajevu in Banjaluki v Bosni in Hercegovini.

Forest Spirits and Their Functions in the Traditions of Estonians, Estonian Russians and Belarusians

Mare Kõiva, Elena Boganeva, Ilya Butov — Mon, 28 Jul 2025 00:00:00 +0200

Članek primerjalno analizira podatke o gozdnih duhovih, njihovih imenih (terminologiji), funkcijah in delovanju v odnosu do ljudi ter o tem, kako ščitijo ljudi in živali, ter preučuje, kako podobne ali različne so mitske pripovedi in prakse ugrofinskega ljudstva (Estoncev) in Slovanov (ruske manjšine v Estoniji in Belorusov v Belorusiji). Razpoložljivi podatki kažejo na veliko raznolikost terminologije in pojavnosti: antropomorfna, zoomorfna, fitomorfna ali fantastična bitja. Ena glavnih funkcij gozdnih duhov je bila, da človeka speljejo s poti, argumenti pripovedovalcev so spoznavno zanimivi še danes: vzroki so povezani z mitskimi bitji, večinoma pa so povezani s splošnimi ustnopravnimi normami in vrednotami.

Če jaz ne praznujem svoje slave, kdo jo bo?: Pomeni in funkcije slave Srbov v Novi Gorici v kontekstu (trans)migracijske izkušnje in oblikovanja identitet(e)

Sara Vukotić — Thu, 24 Jul 2025 00:00:00 +0200

Članek raziskuje, kako srbska manjšina v Novi Gorici dojema pomen in funkcijo slave, osrednjega rituala v njihovi domovini, ter kakšne posledice ima ta za oblikovanje in utrjevanje identifikacijskih praks v kontekstu migracij. Na podlagi terenskega raziskovanja, ki je temeljilo na antropoloških metodah – vključno z intervjuji, opazovanjem z udeležbo in avtoetnografijo –, članek osvetljuje slavo kot transnacionalno prakso, ki povezuje posameznike z domovino, hkrati pa oblikuje kulturno identiteto v diaspori. Študija ugotavlja, da ima slava dvojno vlogo: spodbuja kulturno kohezijo in čustvene vezi z domovino, obenem pa je prostor pogajanj o osebni in kulturni identiteti v večkulturnem okolju. Ti izsledki prispevajo k boljšemu razumevanju migrantske izkušnje Srbov v Sloveniji, saj poudarjajo preplet med ohranjanjem kulture in preoblikovanjem identitete.

»A ni to malo strašljivo?« – doživljanje stika z umrlimi

Eva Poklukar — Thu, 24 Jul 2025 00:00:00 +0200

Prispevek z antropološkega vidika obravnava človekovo doživljanje stika z umrlimi, pri čemer to razume kot spontani stik živih posameznikov z umrlimi osebami v različnih pojavnih oblikah – od pomenljivo »resničnih« sanj o umrlih in mentalnega komuniciranja z njimi do čutnih in drugih zaznavanj pokojnikov. Avtorica glede na lastno terensko raziskavo in nekatere tuje študije o posmrtnih stikih prevprašuje splošno razširjeno prepričanje, da so stiki z umrlimi bolj ali manj strašljiva in nezaželena izkušnja. Na podlagi prvoosebnih pričevanj predstavi paleto raznolikih odzivov pričevalcev na taka doživetja in ugotavlja, da sta strah in odpor v trenutku izkušnje najmanj pogosta odziva na stik z umrlimi.

Šutnje straha

Natka Badurina — Thu, 24 Jul 2025 00:00:00 +0200