Studia mythologica Slavica

Vitomir Belaj

Andrej Pleterski — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200

Ob devetdesetletnici dr. Emily Lyle

Mirjam Mencej — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200

Школа Н.И. Толстого и украинская славистическая фольклористика – направления, темы, методы

Oksana Mykytenko — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200

The Cult of Saints (Awliya) and Pilgrims in Social Networks (Based on the Materials of the Republic of Bashkortostan, Russia)

Ainur Tuzbekov, Albert Akhatov — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200

Članek analizira prakso romanja na grobove awliya (islamskih svetnikov) v Republiki Baškortostan. Avtorji predlagajo, da bi bilo treba romarje preučevati kot posebno družbeno-kulturno skupino z uporabo metod spletnega raziskovanja. Med raziskavo so znanstveniki uporabili metode digitalne netnografije za preučevanje spletne skupine »Sufi RB«, ki so jo ustvarili in moderirali privrženci Naqshbandiyya Haqqqani Tariqah. Rezultati preučevanja romarjev kot družbeno-kulturne skupine z uporabo metod digitalne netnografije, dopolnjeni z rezultati terenskih raziskav, kažejo, da je ta pristop učinkovit in daje podlago za njegovo uporabo v znanstvenih raziskavah.

Political Archaeology. Deconstructing the Political Exploitation of Myths in Iraq (1958–2003)

Goodarz Haddadi Nasab, Mehdi Mortazavi, Fariba Mosapour Negari — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200

Bližnji vzhod velja za eno najvplivnejših regij na svetu, predvsem zaradi bogate kulturne raznolikosti, ki vključuje jezikovne, etnične in verske razlike. Kljub potencialnemu pomenu mitov pri oblikovanju nacionalne identitete in političnega razvoja pa je bilo na tem področju opravljenih le malo raziskav. Namen te študije je bil raziskati vlogo mitov pri političnem upravljanju Iraka v obdobju med letoma 1958 in 2003, ki je bilo na Bližnjem vzhodu zahtevno obdobje. Ob upoštevanju starodavne zgodovine Iraka je ta raziskava skušala pojasniti ideološke perspektive vladarjev v republikanski dobi ter dejavnike, ki so vplivali na njihov izbor določenih mitov v politične namene. Poudariti velja, da lahko ta študija prispeva k večji ozaveščenosti pri prihodnjih raziskavah o vlogi mitov pri političnem upravljanju v drugih regijah na Bližnjem vzhodu.

Vse tiste preštevilne in raznolike, vsakokrat drugačne zgodbe: zelo dolga zaroka med mitom in zgodovino

Gergor Pobežin — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200

Pričujoče besedilo obravnava problematično razmerje med antičnim zgodovinopisjem in mitologijo oziroma mitološkimi zgodbami kot virom za zgodovinopisne raziskave. Čeprav se je namreč grško zgodovinopisje na neki način že v 5. stol. pr. Kr. soočilo s problematiko mitoloških vrivkov v snov metodološko dobro razdelanih zgodovinopisnih postopkov, je rimsko zgodovinopisje še dolgo na kritičen način raziskovalo in prečiščevalo zgodbe ustanovnih mitov. Besedilo našteje in v daljših odlomkih obravnava nekatere metodološko pomembne pasuse, ki razodevajo odnos posameznih grških in rimskih zgodovinopiscev do mita kot (ne-)vira, obenem pa skozi analitično branje filozofskega traktata Seksta Empirika, filozofa iz 2./3. stol., preizprašuje odnos (zgodnjega) rimskega zgodovinopisja do mitov.

Мифологический персонаж škrat у словенцев Надижской и Терской долин: мифологизация душ нечистых покойников в фольклоре и верованиях итальянско-словенского пограничья

Marija V. Jasinskaja — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200

Članek analizira mitološke predstave o škratih med Slovenci v Beneški Sloveniji (Nediške in Terske doline) v Italiji v primerjavi s predstavami o teh bajčnih bitjih v Sloveniji in med njihovimi romanskimi sosedi – Italijani in Furlani. Pomembna lokalna značilnost škratov v Beneški Sloveniji je njihov izvor iz duš dojenčkov, ki so umrli pred krstom. Ta značilnost določa tako funkcije kot tudi habitate teh likov, pa tudi zaplete mitoloških zgodb o njih. Povezava škratov z nemirnimi dušami se krepi s prepričanji o njihovi povezavi z vremenskimi pojavi. Na frazeološki ravni (tako v literarnem jeziku kot tudi v narečjih) se škrati povezujejo z neposlušnimi, nagajivimi otroki.

Besedne zaveze v slovenskem folklornem sistemu: semiotični oris žanrskega okvira

Rok Mrvič — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200

V razpravi je na podlagi izbora arhivskih virov, objavljenih študij in podatkov terenskih raziskav obravnavan folklorni žanrski okvir, ki služi podrobnemu opisu kulturno-jezikovne prakse besednih zavez v slovenskem folklornem sistemu. Oblikovanje nastajajočega žanrskega modela za potrebe interpretacije arhivskega gradiva ter natančnejšega in poglobljenega razumevanja sodobnega terenskega gradiva je predstavljeno na primeru treh skupin gradiva – prvo skupino sestavljajo primeri pravnih prisežnih obrazcev iz sredine 18. stoletja, drugo skupino tvorijo folklorni obrazci kletev in zavez s konca 19. stoletja, tretjo skupino pa raznoliki sodobni kratki folklorni obrazci, zbrani v 21. stoletju. Gradivo vsake od treh skupin je mogoče v veliki meri opredeliti s skupnimi semantično-pragmatičnimi kategorijami splošnega semiotičnega modela besednih zavez, ki odpira nove perspektive in izhodišča za nadaljnje folkloristične raziskave. Teksti besednih zavez v slovenščini doslej niso bili sistematično obravnavani, kljub temu da so močno prisotni v slovenskem folklornem gradivu, v katerem izkazujejo dolg obstoj ter raznoliko funkcionalnost.

Videti in spoštovati: o odnosih med ljudmi, nadnaravnimi bitji in krajino na severovzhodni Islandiji

Ana Svetel — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200

Prispevek obravnava nekatere vidike razmerij med ljudmi, nadnaravnimi bitji in krajino na severovzhodni Islandiji, pri čemer krajino razume kot izrazito spremeljivo in gibljivo razsežnost, v katero so vključeni vsi nenehno nastajajoči procesi površja, rastja, zemlje in voda, plinov in atmosferskih pojavov. V lokalnih percepcijah pa so v to dinamično krajino vpeti tako ljudje s svojimi praksami in upomenjanji kot tudi neljudje – v našem primeru predvsem nadnaravna bitja. Verovanjske tradicije in stiki z nadnaravnim med drugim vplivajo na agrarne in vsakodnevne prakse prebivalcev, pa tudi na družbene odnose v skupnosti. Obenem so zmeraj uprostorjeni v konkretnih okoljih. V tem prepletu vidnih in nevidnih, snovnih in nesnovnih elementov in akterjev se poraja vprašanje spoštovanja, s pomočjo katerega lahko mislimo kompleksno relacijskost med ljudmi, neljudmi in krajino.

From Drought to Deity: Borrowing Freshwater Worship in Third Millennium BCE Shahdad

Fariba Mosapour Negari — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200

Šahdad, starodavna civilizacija na robu puščave Lut, je kljub ostremu podnebju, uspevala v tretjem tisočletju pred našim štetjem. Ta članek obravnava čaščenje Enkija, mezopotamskega boga sladke vode, na tem območju. Številni arheološki podatki, najdeni v Šahdadu, kažejo na stike z Mezopotamijo v tretjem tisočletju pred našim štetjem. To je lahko povezano s šahdadskim čaščenjem božanstva vode in plodnosti, saj vključuje prisotnost strokovnih kamnosekov, ki so poznali mezopotamske metode gradnje templjev, ikonografijo vodnega božanstva na mestnem pečatu in zastavi ter edinstvene kamnite gradbene elemente. Čeprav obstajajo dokazi o mezopotamskem vplivu v sladkovodnem božanstvu, ki so ga častili v Šahdadu, je bolj verjetno, da je ta interakcija prispevala k nastanku posebnega sladkovodnega božanstva. Pri arheoloških izkopavanjih so bili odkriti edinstveni artefakti, ki dajejo verodostjnost tej teoriji. Med njimi je tudi keramika, ki prikazuje prakse ohranjanja vode, kamnite predmete, ki so se uporabljali pri vodnih obredih, in glinene kipe, ki prikazujejo figure, ki molijo za vodo.

V iskanju šaleškega zaklada: oblikovanje lokalne identitete s pripovedno ostenzijo

Ambrož Kvartič — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200

Ljudje ustvarjamo svoje zgodbe iz konkretnih resničnih dogodkov, vendar drži tudi obratna pot – tudi pripovedna folklora (lahko) vzbudi ustvarjalni, tvornostni odziv ter pomembno zaznamuje in sooblikuje naše ukrepanje, pogled na svet in način življenja. Primeri, ko se to zgodi (s procesi, ki jih folkloristika obravnava s skupnim konceptom pripovedne ostenzije), so za folkloristične raziskave prav tako zanimivi kot samo pripovedno gradivo, saj prispevajo pomembne kontekstualne in performančne podatke o tem, kakšno vlogo ima pripovedna folklora za svoje nosilce, kako se širi in kako pridobiva pomene.
Pripovedno gradivo o skritem oziroma zakopanem zakladu je med najvidnejšimi primeri, ki sprožajo takšen tvornostni odziv. Ljudje, ki živijo s temi zgodbami, se tu in tam odpravijo aktivno iskat zaklade iz pripovedi, pri čemer vstopajo v s simbolnim potencialom zaznamovane elemente resničnega izkustvenega prostora – na primer na gradove. Tako je tudi v naselju pod gradom Šalek v Velenju, kjer je lokalna pripovedna folklora o zakopanem bogastvu spodbudila številne generacije domačinov, da so se povzpeli do grajskih ruševin in začeli s kopánjem.

Pagan Customs of the Veleti According to Notker Labeo

Oleg Vladislavovich Kutarev — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200

Članek obravnava literarni odlomek Notkerja Labea, napisan okoli leta 1000 v stari visoki nemščini, ki omenja nenavaden kanibalistični običaj Slovanov. Raziskovalci predkrščanske slovanske kulture so na ta odlomek skorajda pozabili. Gre za komentar Notkerjevega prevoda dela De nuptiis Philologiae et Mercurii Marcijana Kapele, ki je bil pod precejšnjim vplivom določene literarne tradicije. Članek obravnava Notkerjeve vire, njegove vplive in verodostojnost njegovih dokazov.

José Manuel Losada, Mitocrítica cultural: Una definición del mito

José Manuel Correoso-Rodenas — Tue, 13 Aug 2024 00:00:00 +0200